Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 10. novembra 2021.

Zadeva T‑612/17

Google LLC, nekdanja Google Inc.,

in

Alphabet, Inc.

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 10. novembra 2021

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Splošno in specializirano spletno iskanje proizvodov – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP – Zloraba z učinkom vzvoda – Konkurenca na podlagi učinkovitosti ali protikonkurenčno ravnanje – Pogoji dostopa za konkurente do storitve podjetja s prevladujočim položajem, katere uporabe ni mogoče učinkovito nadomestiti – Podjetje s prevladujočim položajem, ki daje prednost prikazovanju zadetkov lastne storitve specializiranega iskanja – Posledice – Potreba po vzpostavitvi hipotetičnega scenarija – Neobstoj – Objektivna utemeljitev – Neobstoj – Možnost naložitve globe glede na nekatere okoliščine – Smernice o načinu določanja glob – Neomejena pristojnost“

Ničnostna tožba – Nadzor zakonitosti – Merila – Sklepi, ki jih Komisija sprejme na področju konkurence – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Elementi, nastali pred in po sprejetju izpodbijanega sklepa – Elementi, predloženi v okviru upravnega postopka ali prvič v okviru ničnostne tožbe – Vključitev

(členi 101, 102, 261 in 263 PDEU)

(Glej točke od 129 do 131.)

Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1))

(Glej točko 132.)

Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena – Sklep, ki temelji na dokazih, ki zadostujejo za to, da se dokaže obstoj kršitve – Obveznosti podjetij, ki izpodbijajo obstoj kršitve, glede dokazovanja

(člen 102 PDEU)

(Glej točki 133 in 134.)

Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Razlaga obrazložitve upravnega akta – Meje

(člena 263 in 264 PDEU)

(Glej točko 135.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Objektiven pojem, ki se nanaša na ravnanja, ki lahko vplivajo na strukturo trga in s katerimi se lahko ovira ohranitev ali razvoj konkurence – Obveznosti, ki jih ima podjetje s prevladujočim položajem – Izvrševanje konkurence le na podlagi učinkovitosti

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 150 do 157.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Učinek vzvoda – Prevladujoči položaj na trgu splošnega spletnega iskanja – Prakse, s katerimi se daje prednost storitvi primerjave proizvodov podjetja s prevladujočim položajem in postavlja v slabši položaj konkurenčne storitve primerjave proizvodov – Nedovoljenost – Merilo presoje – Prakse, ki pomenijo izboljšavo kakovosti, ki izhaja iz konkurence na podlagi učinkovitosti – Neobstoj – Praksa v skladu z odprtostjo infrastrukture, na kateri temelji splošni iskalnik – Neobstoj

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 158 do 189 in od 193 do 197.)

Sodni postopek – Intervencija – Razlog, ki ga tožeča stranka ne uveljavlja – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člena 40, četrti odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 142(3))

(Glej točki 191 in 192.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Učinek vzvoda – Prevladujoči položaj na trgu splošnega spletnega iskanja – Prakse, s katerimi se daje prednost storitvi primerjave proizvodov podjetja s prevladujočim položajem in postavlja v slabši položaj konkurenčne storitve primerjave proizvodov – Zloraba, ki se razlikuje od zavrnitve dobave

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 212 do 249, 285, 287, 290, 292, 314, 315 in 351.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Objektiven pojem, ki se nanaša na ravnanja, ki lahko vplivajo na strukturo trga in s katerimi se lahko ovira ohranitev ali razvoj konkurence – Nujnost dokazati obstoj protikonkurenčne namere – Neobstoj

(člen 102 PDEU)

(Glej točke 255, 257 in 262.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Protikonkurenčni učinek – Prevladujoči položaj na trgu splošnega spletnega iskanja – Prakse, s katerimi se daje prednost storitvi primerjave proizvodov podjetja s prevladujočim položajem in postavlja v slabši položaj konkurenčne storitve primerjave proizvodov – Prakse, ki bi lahko imele protikonkurenčne učinke na trgu – Potreba po vzpostavitvi hipotetičnega scenarija – Neobstoj

(člen 102 PDEU)

(Glej točke 369, 372, 373, od 376 do 378 in 419.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Protikonkurenčni učinek – Dokazno breme, ki ga nosi Komisija – Zadostnost potencialnega učinka – Prevladujoč položaj na trgu splošnega spletnega iskanja – Prakse, s katerimi se daje prednost storitvi primerjave proizvodov podjetja s prevladujočim položajem in postavlja v slabši položaj konkurenčne storitve primerjave proizvodov – Vpliv na zadevne trge – Splošen upad prometa s strani s splošnimi zadetki podjetja s prevladujočim položajem k konkurenčnim storitvam primerjave proizvodov – Ravnanje podjetja s prevladujočim položaje, ki vpliva le na eno kategorijo njegovih konkurentov – Nevplivanje – Obveznost uporabe merila enako učinkovitega konkurenta – Neobstoj

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 382 do 394, 406, 414, 417, od 438 do 443, 454, 501, od 504 do 506, 523, 537, 538 in 541.)

Prevladujoči položaj – Upoštevni trg – Razmejitev – Dvostranski trg – Merila presoje – Trg specializiranega spletnega iskanja za primerjavo proizvodov, v katerega so zajete storitve primerjave proizvodov brez trgovskih platform – Storitve, ki odgovarjajo različnim vrstam uporabe

(člen 102 PDEU; Obvestilo Komisije 97/C 372/03)

(Glej točke od 466 do 495.)

Prevladujoči položaj – Zloraba – Prevladujoči položaj na trgu splošnega spletnega iskanja – Prakse, s katerimi se daje prednost storitvi primerjave proizvodov podjetja s prevladujočim položajem in postavlja v slabši položaj konkurenčne storitve primerjave proizvodov – Objektivna utemeljitev – Dokazno breme

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 551 do 555 in od 560 do 567.)

Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg

(členi 101, 261 in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

(Glej točko 605.)

Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Izvršitev z naklepom ali iz malomarnosti – Pojem – Podjetje, ki ne more prezreti svojega protikonkurenčnega ravnanja – Neobstoj prejšnjega sklepa Komisije v zvezi s podobno kršitvijo – Nevplivanje

(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

(Glej točke 608, 616 in 618.)

Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Neobstoj prejšnjega sklepa Komisije v zvezi s podobno kršitvijo – Kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu – Neobstoj – Komisija, ki je pred ugotovitvijo kršitve nameravala sprejeti zaveze zadevnega podjetja – Nevplivanje – Kršitev načela varstva upravičenih pričakovanj – Neobstoj

(člen 101 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

(Glej točke 619, od 628 do 630, 634, od 636 do 639.)

Povzetek

Splošno sodišče je v večini zavrnilo tožbo družbe Google zoper sklep Komisije, s katerim je bilo ugotovljeno, da je podjetje zlorabilo svoj prevladujoči položaj, ker je dajalo prednost lastni storitvi primerjave proizvodov pred konkurenčnimi storitvami primerjave proizvodov.

Splošno sodišče je potrdilo globo v višini 2,42 milijarde EUR, naloženo družbi Google

Evropska komisija je s sklepom z dne 27. junija 2017 (

1) ugotovila, da je družba Google LLC v trinajstih državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (

2) zlorabila svoj prevladujoči položaj na trgu splošnega spletnega iskanja, ker je dajala prednost lastni storitvi primerjave proizvodov, to je storitvi specializiranega iskanja, pred konkurenčnimi storitvami primerjave proizvodov.

Po eni strani je Komisija menila, da so bili zadetki iskanja proizvodov, ki ga izvede splošni iskalnik družbe Google, razvrščeni in prikazani privlačneje, kadar je šlo za lastne zadetke storitve primerjave proizvodov družbe Google, kot kadar je šlo za zadetke konkurenčnih storitev primerjave proizvodov. Po drugi strani pa so bili lahko zadnjenavedeni zadetki, ki so se prikazali kot preprosti splošni zadetki (prikazani v obliki modrih povezav), zaradi tega – drugače kot zadetki storitve primerjave proizvodov družbe Google – s prilagoditvenimi algoritmi slabše razvrščeni na straneh s splošnimi zadetki. Tako je družba Google v bistvu zmanjšala promet s svojih strani s splošnimi zadetki h konkurenčnim storitvam primerjave proizvodov ob hkratnem povečanju tega prometa k svoji storitvi primerjave proizvodov (v nadaljevanju: sporna praksa).

Po mnenju Komisije je ta praksa imela protikonkurenčne učinke tako na trinajstih nacionalnih trgih specializiranega iskanja za primerjavo proizvodov kot na trinajstih nacionalnih trgih splošnega iskanja.

Ker je Komisija tako ugotovila kršitev prepovedi zlorabe prevladujočega položaja iz člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP, je družbi Google naložila globo v višini 2.424.495.000 EUR, od tega 523.518.000 EUR solidarno z družbo Alphabet, Inc., njeno matično družbo.

Tožbo, ki sta jo družbi Google in Alphabet vložili zoper ta sklep, je Splošno sodišče v večini zavrnilo, poleg tega pa je potrdilo znesek globe, ki jo je naložila Komisija.

Presoja Splošnega sodišča

Prvič, v zvezi s protikonkurenčnostjo sporne prakse je Splošno sodišče menilo, da sama ugotovitev obstoja prevladujočega položaja podjetja, tudi če je tako obsežen kot prevladujoči položaj družbe Google, ni sama po sebi razlog za očitek zoper zadevno podjetje, tudi če se to podjetje namerava razširiti na sosednji trg. Člen 102 PDEU namreč prepoveduje „zlorabo“ prevladujočega položaja. Posebno odgovornost, ki jo ima v tem okviru podjetje s prevladujočim položajem, je treba presojati glede na posebne okoliščine posamezne zadeve, ki kažejo na oslabitev konkurence.

Glede na pomembnost prometa, ki ga ustvari splošni iskalnik Google, za storitve primerjave proizvodov, ravnanje uporabnikov, ki se na splošno osredotočajo na prve zadetke, ter velik delež in dejansko nenadomestljivost „preusmerjenega“ prometa, pa je Splošno sodišče menilo, da sporna praksa namreč pomeni različno obravnavanje, ki odstopa od konkurence na podlagi učinkovitosti in lahko vodi do oslabitve konkurence na trgu, ki je lahko v nasprotju s členom 102 PDEU.

V tem okviru je Splošno sodišče poudarilo, da je promocija – na straneh s splošnimi zadetki družbe Google – samo ene vrste specializiranih zadetkov, in sicer zadetkov družbe Google, glede na to, da se splošni iskalnik družbe Google, ki je zasnovan za indeksiranje zadetkov, ki zajemajo vse mogoče vsebine, uporablja univerzalno, določena oblika anomalije.

Splošno sodišče je poleg tega navedlo, da čeprav ima stran s splošnimi zadetki družbe Google lastnosti, zaradi katerih je podobna „bistveni zmogljivosti“ v smislu storitve, ki je nujna in za katero ni nobenega dejanskega ali potencialnega substituta, se sporna praksa po sestavnih elementih razlikuje od zavrnitve dobave bistvene zmogljivosti. Zato analize, ki jo je Sodišče razvilo v sodbi Bronner (

3) v zvezi s tako zavrnitvijo, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.

Nazadnje, Splošno sodišče je ugotovilo, da različno obravnavanje, ki ga uporablja družba Google, temelji na izvoru zadetkov, in sicer glede na to, ali ti prihajajo iz njene lastne storitve primerjave ali pa iz konkurenčnih storitev primerjave, zato iz tega izhaja, da se zadetki konkurenčnih storitev primerjave glede svoje razvrstitve in prikazovanja ne morejo nikoli obravnavati podobno, kot se obravnavajo zadetki storitve primerjave družbe Google. Tako družba Google daje prednost svoji storitvi primerjave pred konkurenčnimi storitvami primerjave, in ne najboljšim zadetkom.

Drugič, glede protikonkurenčnih učinkov, nastalih zaradi sporne prakse, je Splošno sodišče opozorilo, da gre za zlorabo prevladujočega položaja, če prevladujoče podjetje z drugačnimi sredstvi od tistih, ki so značilna za običajno konkurenco, ovira ohranjanje obstoječe konkurence ali razvoj te konkurence. V tem okviru Komisiji pri dokazovanju kršitve člena 102 PDEU ni treba dokazati, da so imele zadevne prakse dejanske učinke izrinjenja, saj zadošča dokaz o obstoju potencialnih učinkov.

V zvezi s tem je Splošno sodišče potrdilo ugotovitev Komisije, da bi lahko sporna praksa povzročila morebitne protikonkurenčne učinke na trgu specializiranega iskanja za primerjavo proizvodov. Natančneje, Komisija je po eni strani dokazala, da so obstajali dejanski učinki na promet s strani s splošnimi zadetki družbe Google v škodo konkurenčnih storitev primerjave proizvodov in v korist storitev primerjave proizvodov družbe Google, in po drugi strani, da promet konkurenčnih storitev primerjave proizvodov s teh strani pomeni velik del njihovega celotnega prometa in ga ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugimi viri, kot so oglasi (AdWords) ali mobilne aplikacije, tako da lahko sporna praksa vodi do izginotja konkurentov, zmanjšanja inovativnosti na trgu in manjše izbire za potrošnike, kar so značilni elementi slabljenja konkurence.

Splošno sodišče pa je menilo, da Komisija ni dokazala, da je imelo sporno ravnanje družbe Google protikonkurenčne učinke – ali vsaj potencialne protikonkurenčne učinke – na trgu splošnega iskanja, in je zato ugotovitev kršitve samo za ta trg razglasilo za nično.

Glede morebitnih protikonkurenčnih učinkov na trgu specializiranega iskanja za primerjavo proizvodov je Splošno sodišče poleg tega zavrnilo trditev družbe Google, da naj bi bila konkurenca še vedno močna zaradi prisotnosti trgovskih platform na tem trgu, pri čemer je potrdilo analizo Komisije, da te platforme niso dejavne na istem trgu.

Splošno sodišče je prav tako zavrnilo utemeljitve, ki jih je družba Google navedla za izpodbijanje nedovoljenosti svojega ravnanja. V zvezi s tem je Splošno sodišče navedlo, da če lahko algoritmi za razvrščanje splošnih zadetkov ali merila za razvrstitev in prikazovanje specializiranih zadetkov za proizvode družbe Google pomenijo izboljšave njene storitve, ki spodbujajo konkurenco, ta okoliščina ne upravičuje sporne prakse, in sicer neenakega obravnavanja zadetkov storitev primerjave proizvodov družbe Google in zadetkov konkurenčnih storitev primerjave proizvodov. Poleg tega družba Google ni dokazala povečanja učinkovitosti, povezanega s to prakso, ki bi izravnalo negativne učinke te prakse za konkurenco.

Nazadnje je Splošno sodišče po ponovni presoji kršitve potrdilo višino globe, ki jo je naložila Komisija, pri čemer je zavrnilo trditve družbe Google, ki se nanašajo na to, da je Komisija sporno ravnanje analizirala prvič na podlagi pravil o konkurenci in da se je Komisija v določeni fazi postopka strinjala, da bo poskušala rešiti primer z zavezami.

Splošno sodišče je po lastni presoji dejstev za določitev višine globe po eni strani ugotovilo, da razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa v zvezi s trgom splošnega iskanja ne vpliva na višino globe, saj Komisija pri določanju osnovnega zneska globe, ki jo je naložila, ni upoštevala vrednosti prodaje na tem trgu. Po drugi strani je Splošno sodišče poudarilo, da čeprav je treba upoštevati, da zloraba na trgu splošnega iskanja ni bila dokazana, je treba upoštevati tudi dejstvo, da sporno ravnanje pomeni posebej resno kršitev in je bilo storjeno naklepno, in ne iz malomarnosti.

Na koncu te analize je Splošno sodišče potrdilo višino globe, naložene družbi Google.

(

1) Sklep Komisije C(2017) 4444 final z dne 27. junija 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping)).

(

2) Belgija, Češka republika, Danska, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska, Velika Britanija in Norveška.

(

3) Sodba z dne 26. novembra 1998, Bronner ( C‑7/97 , EU:C:1998:569 ).