Erik Simpson
proti
Svetu Evropske unije
in
HG
proti
Evropski komisiji
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. marca 2020
„Preveritev sodb Splošnega sodišča Evropske unije Simpson/Svet (T 646/16 P) in HG/Komisija (T 693/16 P) – Javni uslužbenci – Sestava sodišča, ki je izdala prvostopenjski sodbi – Postopek imenovanja sodnika Sodišča za uslužbence Evropske unije – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Z zakonom ustanovljeno sodišče – Incidenčni nadzor zakonitosti – Poseg v enotnost in doslednost prava Unije“
Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja sodišče Unije – Načelo zakonitega sodnika – Nepravilnost v postopku imenovanja sodnika Sodišča za uslužbence – Preizkus, ki ga sodišče Unije opravi po uradni dolžnosti
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točke od 55 do 58.)
Sodišče za uslužbence – Postopek imenovanja sodnika navedenega sodišča – Diskrecijska pravica Sveta – Meje – Spoštovanje pogojev, določenih z javnim pozivom k vložitvi kandidatur, in postopkovnih pravil, sprejetih za izvajanje diskrecijske pravice
(člen 257, četrti odstavek, PDEU; Statut Sodišča Evropske unije, Priloga I, člen 3)
(Glej točki 61 in 68.)
Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Načelo neodvisnosti sodnikov – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)
(Glej točke 71, 73, 74 in 80.)
Temeljne pravice – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Določitev v členu 47, drugi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Enaka pomen in obseg – Raven varstva, zagotovljena z Listino, s katero se ne krši raven varstva, zagotovljena z navedeno konvencijo
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 47, drugi odstavek, 52(3) in 53)
(Glej točko 72.)
Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Spoštovanje, ki ga zagotavlja sodišče Unije – Načelo zakonitega sodnika – Nepravilnost v postopku imenovanja sodnika Sodišča za uslužbence – Kršitev navedenega načela – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47, drugi odstavek)
(Glej točke 75, od 77 do 79 in od 81 do 83.)
Preveritev – Ugotovitev posega v enotnost ali doslednost prava Unije – Merila presoje – Posledice, ki jih je treba iz tega izpeljati – Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v razsojanje pritožbenemu sodišču
(Statut Sodišča, člen 62b, prvi odstavek)
(Glej točke od 84 do 87, 89 in 90.)
Povzetek
Veliki senat Sodišča je v sodbi z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija (združeni zadevi C‑542/18 RX II in C‑543/18 RX II), opravilo preveritev (
1) sodb Splošnega sodišča Evropske unije z dne 19. julija 2018, Simpson/Svet (T‑646/16 P) in HG/Komisija (T‑693/16 P) (
2) (v nadaljevanju: preverjani sodbi). Razsodilo je, da je Splošno sodišče škodovalo enotnosti in doslednosti prava Unije, ker je ugotovilo, da je bilo z nepravilnostjo pri postopku imenovanja sodnika Sodišča za uslužbence kršeno načelo zakonitega sodnika (
3). Sodišče je sicer priznalo obstoj nepravilnosti pri zadevnem postopku imenovanja, vendar je menilo, da ta nepravilnost sama po sebi ni mogla upravičiti razveljavitve sodnih odločb, ki ju je sprejela sestava Sodišče za uslužbence, v katero je bil razporejen zadevni sodnik. Preverjani sodbi sta bili razveljavljeni in zadevi vrnjeni v razsojanje Splošnemu sodišču.
V obravnavanem primeru je bil zaradi izteka mandatov dveh sodnikov Sodišča za uslužbence, S. Van Raepenbuscha in H. Kreppela, 3. decembra 2013 objavljen javni poziv k vložitvi kandidatur. Izbirni odbor (
4) je po tem pozivu sestavil seznam šestih kandidatov. Zaradi izteka mandata tretje sodnice Sodišča za uslužbence, M. I. Rofes i Pujol, ni bil objavljen noben javni poziv k vložitvi kandidatur.
Svet Evropske unije je 22. marca 2016 imenoval tri sodnike Sodišča za uslužbence: S. Van Raepenbusha, J. Sant’Anno in A. Kornezova. Svet je za imenovanje na ta tri mesta sodnikov uporabil seznam kandidatov, sestavljen na podlagi javnega poziva k vložitvi kandidatur z dne 3. decembra 2013, vključno za prosto sodniško mesto, ki ga je prej zasedala M. I. Rofes i Pujol (v nadaljevanju: tretje sodniško mesto), čeprav se ta javni poziv k vložitvi kandidatur ni nanašal na to mesto. J. Sant’Anna in A. Kornezov sta bila dodeljena drugemu senatu Sodišča za uslužbence za obdobje od 14. aprila do 31. avgusta 2016.
Po pritožbah, vloženih pri Splošnem sodišču, sta bili odločbi, ki ju je izdalo Sodišče za uslužbence (
5) (v nadaljevanju: izpodbijani odločbi), s preverjanima sodbama razveljavljeni z obrazložitvijo, da sestava sodišča ni bila oblikovana pravilno. Preveritveni senat Sodišča je v odločbah z dne 17. septembra 2018 (
6) menil, da je treba navedeni sodbi preveriti, da bi se ugotovilo, ali škodujeta enotnosti ali doslednosti prava Unije.
Na prvem mestu je Sodišče pojasnilo, da mora Splošno sodišče po uradni dolžnosti preizkusiti razlog v zvezi z nepravilnostjo oblikovanja sestave sodišča, ki je izdala izpodbijani odločbi. Jamstva za dostop do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, zlasti tista, ki opredeljujejo pojem in sestavo tega sodišča, so namreč temelj pravice do poštenega sojenja. To pomeni, da mora vsako sodišče preveriti, ali s svojo sestavo pomeni tako sodišče, če se v zvezi s tem pojavi resen dvom. Tak dvom pa je v obravnavani zadevi obstajal, saj je bila nepravilnost pri sestavi sodišča ugotovljena v prejšnji sodbi Splošnega sodišča (
7). Iz tega sledi, da Splošno sodišče s tem, da je v preverjanih sodbah po uradni dolžnosti preučilo pravilnost sestave sodišča, nikakor ni napačno uporabilo prava.
Na drugem mestu je Sodišče ugotovilo, da je nepravilnost v postopku imenovanja posledica izključno tega, da je Svet kršil javni poziv k vložitvi kandidatur z dne 3. decembra 2013. Sodišče je glede tega potrdilo, da je Svet kršil pravni okvir, ki si ga je sam določil z objavo navedenega javnega poziva k vložitvi kandidatur in ki bi ga moral spoštovati. Kljub temu se zdi, da je bila uporaba seznama kandidatov za imenovanje na tretje sodniško mesto v preostalem v skladu s pravili, ki urejajo postopek imenovanja sodnikov Sodišča za uslužbence. Podrobneje, zadevni seznam je dejansko zajemal število kandidatov, ki je ustrezalo dvakratniku števila sodnikov, ki so bili imenovani na podlagi tega seznama. Poleg tega ni nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče podvomiti o spoštovanju zahteve, v skladu s katero morajo biti sodniki Sodišča za uslužbence izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na sodniške položaje, ali zahteve, v skladu s katero so morali biti na seznamu navedeni kandidati z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. Zadevna nepravilnost poleg tega nikakor ne bi omogočila ugotovitve, da je imenovanje sodnika na tretje sodniško mesto pripeljalo do neuravnotežene sestave Sodišča za uslužbence v smislu geografske porazdelitve ali zastopanosti nacionalnih pravnih sistemov.
Na tretjem mestu je Sodišče razsodilo, da navedena nepravilnost ne pomeni kršitve načela zakonitega sodnika, določenega v členu 47, drugi odstavek, prvi stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Nepravilnost, storjena pri imenovanju sodnikov v zadevnem pravosodnem sistemu, namreč pomeni kršitev tega načela, zlasti če je ta nepravilnost po naravi in teži taka, da ustvarja dejansko nevarnost, da lahko druge veje oblasti, zlasti izvršilna, izvajajo neupravičeno diskrecijsko pravico, ki ogroža celovitost rezultata, do katerega pripelje postopek imenovanja, ter ki tako pri pravnih subjektih vzbudi upravičen dvom o neodvisnosti in nepristranskosti enega ali več zadevnih sodnikov.
Vendar je bil sodnik na tretje sodniško mesto imenovan ob spoštovanju temeljnih pravil za imenovanje sodnikov Sodišča za uslužbence. V tem okviru zgolj okoliščina, da je Svet uporabil seznam, sestavljen po javnem pozivu k vložitvi kandidatur z dne 3. decembra 2013, da bi zapolnil tretje sodniško mesto, ne zadostuje za ugotovitev obstoja kršitve temeljnega pravila postopka imenovanja sodnikov Sodišča za uslužbence, ki je po naravi in teži taka, da bi ustvarila dejansko nevarnost, da bi Svet neupravičeno uporabil svoja pooblastila, s čimer bi ogrozil celovitost rezultata, do katerega je pripeljal postopek imenovanja, in s čimer bi tako pri pravnih subjektih vzbudil upravičen dvom o neodvisnosti in nepristranskosti sodnika, imenovanega na tretje sodniško mesto, ali celo senata, v katerega je bil ta sodnik razporejen. Zato je Splošno sodišče s tem, da je izpodbijani odločbi razveljavilo zgolj na podlagi nepravilnosti, storjene v zadevnem postopku imenovanja, napačno uporabilo pravo.
Na četrtem in zadnjem mestu je Sodišče ugotovilo, da napačna uporaba prava v preverjanih sodbah lahko škoduje enotnosti in doslednosti prava Unije. Navedeni sodbi sta namreč lahko precedens, ki lahko vpliva na druge zadeve, s katerimi se izpodbija imenovanje člana sestave sodišča, ter – splošneje – na pravico do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča. Ta pravica pa je v pravnem redu Unije temeljna in vsesplošna, njeno razlago in doslednost pa mora zagotoviti Sodišče.
1) Odločbe, ki jih Splošno sodišče Evropske unije izda o pritožbi zoper odločbe Sodišča za uslužbence, so lahko na predlog prvega generalnega pravobranilca izjemoma predmet preveritve s strani Sodišča, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije. Postopek preveritve je določen v členu 256(2) PDEU ter v členu 62 in naslednjih Statuta Sodišča Evropske unije.
2) Sodbi Splošnega sodišča z dne 19. julija 2018, Simpson/Svet ( T‑646/16 P , neobjavljena, EU:T:2018:493 ), in HG/Komisija ( T‑693/16 P , neobjavljena, EU:T:2018:492 ).
3) Načelo zakonitega sodnika je določeno v členu 47, drugi odstavek, prvi stavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta člen določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče.
4) Izbirni odbor je odbor, naveden v členu 3(3) Priloge I k Statutu Sodišča Evropske unije. Pozvan je bil, naj poda mnenje o ustreznosti kandidatov za izvrševanje sodniške funkcije v okviru Sodišča za uslužbence in temu mnenju priloži seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami.
5) Sklep Sodišča za uslužbence z dne 24. junija 2016, Simpson/Svet ( F‑142/11 RENV , EU:F:2016:136 ), in sodba Sodišča za uslužbence z dne 19. julija 2016, HG/Komisija ( F‑149/15 , EU:F:2016:155 ).
6) Odločbi Sodišča z dne 17. septembra 2018, Preveritev Simpson/Svet ( C‑542/18 RX , EU:C:2018:763 ), in Preveritev HG/Komisija ( C‑543/18 RX , EU:C:2018:764 ).
7) Sodba Splošnega sodišča z dne 23. januarja 2018, FV/Svet ( T‑639/16 P , EU:T:2018:22 ).
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.