z dne 12. januarja 2010 (*1)
„Direktiva 2000/78/ES — Člen 4(1) — Prepoved diskriminacije na podlagi starosti — Nacionalna določba, po kateri je najvišja starost za zaposlitev javnih uslužbencev v gasilski službi 30 let — Želeni cilj — Pojem ‚bistvena in odločilna zahteva za neki poklic‘“
V zadevi C-229/08,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (Nemčija) z odločbo z dne 21. aprila 2008, ki je prispela na Sodišče , v postopku
Colin Wolf
proti
Stadt Frankfurt am Main ,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik tretjega senata v funkciji predsednika, E. Levits, predsednik senata, P. Lindh (poročevalka), predsednica senata, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, P. Kūris, A. Borg Barthet, A. Ó Caoimh in L. Bay Larsen, sodniki,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 7. julija 2009,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 3. septembra 2009
izreka naslednjo
1Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ( UL L 303, str. 16 , v nadaljevanju: direktiva).
2Ta predlog je bil vložen v okviru spora med C. Wolfom in Stadt Frankfurt am Main (v nadaljevanju: mesto Frankfurt na Majni) (Nemčija), ker to pri zaposlitvi v okviru operativne poklicne gasilske enote ni upoštevalo prijave C. Wolfa, saj je bil ta starejši od 30 let.
3Direktiva je bila sprejeta na podlagi člena 13 ES. V uvodnih izjavah 9, 11, 18 in 25 te direktive je navedeno:
„(9)
Zaposlovanje in delo sta bistvena elementa za to, da se zajamči enake možnosti za vse, in veliko prispevata k polni udeleženosti državljanov v ekonomskem, kulturnem in socialnem življenju ter k uresničevanju njihovih osebnih zmogljivosti.
[…]
[…]
[…]
4V skladu s členom 1 direktive je njen namen opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.
5Člen 2 direktive določa:
„1. V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2V smislu odstavka 1:
[…]“
6Člen 3(1)(a) direktive določa:
„V mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:
7Člen 4(1) direktive določa:
„Ne glede na člen 2(1) in (2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti v zvezi s katerim od motivov [razlogov] iz člena 1, ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna.“
8Člen 6(1) direktive določa:
„Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.
Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:
9Člen 17 direktive določa:
„Države članice določijo predpise o sankcijah, ki se uporabljajo, če so kršene določbe domačega prava, sprejete na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Sankcije, med katerimi je lahko tudi plačilo odškodnine žrtvi, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvrnilne. […]“
10V skladu s prvim odstavkom člena 18 direktive bi morale države članice to direktivo v svoje pravne rede prenesti najpozneje 2. decembra 2003. Vendar pa drugi odstavek tega člena določa:
„Da [bi] se upoštevajo posebne okoliščine, [so] si države članice po 2. decembru 2003 po potrebi lahko [vzele] še dodatno obdobje treh let, torej v celoti 6 let, da izvedejo določbe te direktive v zvezi z diskriminacijo zaradi starosti ali hendikepiranosti. V tem primeru [so] o tem takoj obvesti[le] Komisijo. […]“
11Zvezna republika Nemčija je izkoristila to možnost, tako da bi moral biti prenos določb direktive glede diskriminacije zaradi starosti in hendikepiranosti opravljen najpozneje 2. decembra 2006.
12Člen 3(1), točka 1, uredbe o poklicnem napredovanju javnih uslužbencev, zaposlenih v intervencijskih službah poklicnih gasilcev zvezne dežele Hessen, (Hessische Feuerwehrlaufbahnverordnung) z dne 21. decembra 1994 (v nadaljevanju: FeuerwLVO) določa, da se lahko v operativno poklicni gasilski enoti zaposli vsak, ki ni starejši od 30 let.
13Člena 194 in 197 zakona o javnih uslužbencih zvezne dežele Hessen (Hessisches Beamtengesetz) z dne 21. marca 1962 (GVBl. 1962 I, str. 26) določata:
„Člen 194 – Upokojitev
1Policisti z doživljenjskim statusom se upokojijo konec meseca, v katerem dopolnijo 60 let (starostna meja).
2V interesu službe in na prošnjo policista se lahko upokojitev preloži na čas po dopolnjenih 60 letih, in sicer za določeno obdobje, ki po vsaki preložitvi posebej ne more biti daljše od enega leta, največ do dopolnjene starosti 62 let.
[…]
1Določbe členov 187 in od 192 do 194 se po analogiji uporabljajo za javne uslužbence, zaposlene v intervencijskih službah poklicnih gasilcev.
[…]“
14Člena 4 in 14 zakona o pokojninah javnih uslužbencev ter zveznih in deželnih sodnikov (Gesetz über die Versorgung der Beamten und Richter in Bund und Ländern) z dne 24. avgusta 1976 (BGBl. 1976 I, str. 3839) v različici, ki je veljala ob nastanku dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določata:
„Člen 4 – Pridobitev in izračun pokojnine
1Pokojnina se dodeli samo, če ima javni uslužbenec:
[…]
1Pokojnina za vsako leto delovne dobe, ki se šteje v pokojninsko dobo, znaša 1,79375% plače, ki je osnova za pokojnino (člen 5), vendar skupaj ne preseže 71,75%.
[…]
4Pokojnina znaša najmanj 35% plače, ki je osnova za pokojnino (člen 5).
[…]“
15Direktiva je bila prenesena s splošnim zakonom o enakem obravnavanju (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz) z dne 14. avgusta 2006 (BGBl. 2006 I, str. 1897, v nadaljevanju: AGG).
16Členi 1, 3, 7, 10 in 15 AGG določajo:
„Člen 1 – Namen zakona
Namen tega zakona je preprečiti ali odpraviti vsak slabši položaj na podlagi rase ali narodnosti, spola, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
[…]
1Za neposredno diskriminacijo gre, če se ena oseba iz razlogov iz člena 1 obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala druga oseba v primerljivem položaju […]
1Delavci ne smejo biti diskriminirani iz razlogov, naštetih v členu 1 […]
2Določbe, ki v sporazumih kršijo prepoved diskriminacije v smislu odstavka 1, so nične.
[…]
Člen 10 – Odobritev različnega obravnavanja na podlagi starosti
Ne glede na člen 8 je dovoljeno različno obravnavanje zaradi starosti, kadar je objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem. Načini za uresničevanje tega cilja morajo biti primerni in nujni. To različno obravnavanje lahko med drugim vključuje:
[…]
[…]
1Delodajalec je ob kršitvi prepovedi diskriminacije dolžan plačati odškodnino za povzročeno škodo. To ne velja, če delodajalec ni odgovoren za kršitev.
2Delavec lahko zahteva ustrezno denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Ob nezaposlitvi odškodnina ne more biti višja od treh mesečnih plač, če delavec kljub nediskriminatornemu izbirnemu postopku ne bi bil izbran.
3Če se uporabljajo kolektivne pogodbe, je delodajalec dolžan plačati odškodnino samo, če je ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti.
[…]“
17C. Wolf, rojen 9. decembra 1976, je z dopisom, ki so ga na upravi požarnih služb mesta Frankfurt na Majni prejeli , oddal prijavo za zaposlitev v okviru operativne poklicne gasilske enote.
18Mesto Frankfurt na Majni je C. Wolfa 13. novembra 2006 obvestilo, da bo naslednje zaposlovanje . Vendar je bil ta datum prestavljen na , izbirni postopek pa je potekal avgusta 2007.
19Mesto Frankfurt na Majni je C. Wolfa z dopisom z dne 28. februarja 2007 obvestilo, da njegove prijave ne more upoštevati, ker je presegel starostno mejo 30 let.
20C. Wolf je 12. aprila 2007 od mesta Frankfurt na Majni zahteval odškodnino na podlagi člena 21 AGG. Višina zahtevane odškodnine je ustrezala trikratnemu znesku mesečne plače, ki bi jo prejemal, če bi bil zaposlen.
21Ta zahteva je bila zavrnjena z odločbo z dne 4. maja 2007, ta pa je bila potrjena, zato je C. Wolf pri Verwaltungsgericht Frankfurt am Main predlagal razveljavitev odločb z dne in ter naložitev plačila odškodnine mestu Frankfurt na Majni.
22Pred tem sodiščem je trdil, da je FeuerwLVO v nasprotju z AGG.
23Ker je imelo Verwaltungsgericht Frankfurt am Main pomisleke glede združljivosti nemške zakonodaje s členoma 6 in 17 direktive, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1.
Ali ima nacionalni zakonodajalec v okviru pooblastil na podlagi člena 6(1) Direktive […] nasploh široko diskrecijsko pravico in možnost samostojnega urejanja ali pa so ta pooblastila omejena na to, kar je potrebno, vsaj pri določitvi najvišje starosti za zaposlitev glede na minimalno delovno dobo pred upokojitvijo v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka (c), navedene direktive?
Ali gre za legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive […], če delodajalec najvišjo starost za zaposlitev določi v interesu za čim daljšo aktivno delovno dobo javnih uslužbencev, ki jih je treba zaposliti?
Ali je dejstvo, da se z določitvijo čim nižje najvišje starosti za zaposlitev čim bolj omeji skupno število javnih uslužbencev, ki jih je treba zaposliti, da bi kar najbolj omejili obseg posamičnih nadomestil, kot so nezgodno zavarovanje ali zdravstveno zavarovanje (pomoči tudi za družinske člane), legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive […]?
Ali gre za legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive […], če želi delodajalec določeno najvišjo starost za zaposlitev uporabiti za zagotovitev ‚uravnotežene starostne strukture v zadevnem poklicu‘?
Ali je pri presoji pojma upokojitev v smislu člena 6(1), drugi pododstavek, točka (c), Direktive […] treba izhajati iz zakonsko določene starostne meje za upokojitev, ki ji sledi prejemanje pokojnine, ali iz statistične povprečne starosti upokojitve določene kategorije javnih uslužbencev ali določene poklicne skupine?
24Z vprašanji od prvega do devetega, ki jih je treba obravnavati skupaj, se predložitveno sodišče sprašuje o diskrecijski pravici, ki jo ima nacionalni zakonodajalec pri odločanju, da različno obravnavanje zaradi starosti ni diskriminacija, ki jo prepoveduje pravo Skupnosti. Sprašuje zlasti, ali so cilji, kot so zagotovitev čim daljše zaposlitve za javne uslužbence, omejitev socialnih nadomestil, oblikovanje uravnotežene starostne strukture v nekem poklicu ali zagotovitev minimalne delovne dobe pred upokojitvijo, legitimni v smislu člena 6(1) Direktive in ali je določitev 30 let kot najvišje starosti za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti primeren in nujen ukrep za uresničitev teh ciljev.
25Da bi odgovorili na ta vprašanja, je treba proučiti, ali ureditev iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe te direktive, ali zajema različno obravnavanje v smislu navedene direktive, in če je odgovor pritrdilen, ali je to različno obravnavanje upravičeno ali ne.
26Prvič, glede vprašanja, ali ureditev iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe direktive, je treba ugotoviti, da iz člena 3(1)(a) direktive izhaja, da se ta v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, uporablja za „vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva […] pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev, samozaposlitev ali delo, vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo, ne glede na to, za katero vejo dejavnosti ali hierarhično mesto gre“ (glej sodbo z dne 18. junija 2009 v zadevi Hütter, C-88/08, ZOdl., str. I-5325, točka 34).
27Vendar pa iz člena 3 FeuerwLVO izhaja, da so v operativni poklicni gasilski enoti lahko zaposlene samo osebe, ki so stare največ 30 let. Ta določba vpliva na pogoje zaposlovanja v okviru te zaposlitve. Zato je treba za tako ureditev šteti, da določa pravila v zvezi s pogoji zaposlovanja v smislu člena 3(1)(a) direktive.
28Drugič, glede vprašanja, ali ureditev iz postopka v glavni stvari zajema različno obravnavanje zaradi starosti glede zaposlitve in dela, je treba ugotoviti, da na podlagi člena 2(1) direktive „načelo enakega obravnavanja“ v njej pomeni, da ne obstaja neposredna ali posredna diskriminacija iz katerega od razlogov iz člena 1 direktive. Člen 2(2)(a) natančno določa, da gre na podlagi odstavka 1 za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila iz katerega od razlogov iz člena 1 direktive oseba obravnavana manj ugodno od neke druge osebe v primerljivem položaju (glej sodbi z dne 16. oktobra 2007 v zadevi Palacios de la Villa, C-411/05, ZOdl., str. I-8531, točka 50, in z dne v zadevi Age Concern England, C-388/07, ZOdl., str. I-1569, točka 33).
29Uporaba člena 3 FeuerwLVO pomeni, da se osebe obravnavajo manj ugodno od drugih oseb v primerljivem položaju, ker so presegle starost 30 let. Taka določba uvaja različno obravnavanje zaradi starosti v smislu člena 2(2)(a) direktive.
30Tretjič, kot predlaga predložitveno sodišče, je treba proučiti, ali je različno obravnavanje, ki je posledica uporabe člena 3 FeuerwLVO, upravičena glede na direktivo ali ne.
31Glede tega je predložitveno sodišče menilo, da bi bilo treba preveriti, ali je lahko različno obravnavanje zaradi starosti upravičeno na podlagi člena 10 AGG, ki v bistvu povzema načela iz člena 6(1) direktive. Svoja različna vprašanja je osredotočilo na to določbo direktive in je najprej zavrnilo možnost, da različno obravnavanje ne bi moglo pomeniti diskriminacije na podlagi člena 4(1) direktive. Meni namreč, da se fizična sposobnost kandidata za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti ocenjuje v ločenem izbirnem postopku, iz katerega pa je bil C. Wolf izključen zaradi starosti. Zato zakonske omejitve starosti za dostop do tega poklica ni mogoče šteti za bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic v smislu navedenega člena 4(1).
32V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso, čeprav je predložitveno sodišče svoje vprašanje formalno omejilo na razlago člena 6(1) direktive glede iskanja utemeljitve za različno obravnavanje, ki izhaja iz uporabe nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari, taka okoliščina Sodišča ne ovira, da predložitvenemu sodišču sporoči vse vidike razlage prava Skupnosti, ki bi mu lahko koristili pri presoji predložene zadeve, in sicer ne glede na to, ali se je nanje sklicevalo v predstavitvi svojega vprašanja ali ne (glej zlasti sodbe z dne 25. januarja 2007 v zadevi Dyson, C-321/03, ZOdl., str. I-687, točka 24; z dne v zadevi Alevizos, C-392/05, ZOdl., str. I-3505, točka 64 in navedena sodna praksa, in z dne v zadevi Lianakis in drugi, C-532/06, ZOdl., str. I-251, točka 23). Glede tega mora Sodišče iz vseh dejstev in dokazov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, zbrati elemente prava Skupnosti, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora (glej sodbo z dne v zadevi ČEZ, C-115/08, ZOdl., str. I-10265, točka 81 in navedena sodna praksa).
33Vendar pa je iz odgovorov nemške vlade na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče na podlagi člena 24 Statuta Sodišča, razvidno, da stališča, ki jih je predstavila ista vlada na obravnavi, da je cilj določitve starostne meje 30 let za zaposlitev gasilcev v operativni poklicni gasilski enoti v zvezi deželi Hessen zagotoviti operativnost in dobro delovanje poklicnih gasilcev.
34Operativna poklicna gasilska enota namreč pri nekaterih intervencijah zahteva izjemno dobro fizično pripravljenost, ki jo lahko dosežejo le mlajši uslužbenci. Ob upoštevanju procesa staranja, ki je medicinsko dokazano, uslužbenci, ki so starejši od 45 in 50 let, nimajo več teh velikih fizičnih sposobnosti, tako da morajo navedene intervencije opraviti mlajši uslužbenci. Zato je namen predpisane najvišje starosti za zaposlitev zagotoviti, da uslužbenci v operativni poklicni gasilski enoti lahko opravljajo naloge, ki zahtevajo dobro fizično pripravljenost v razmeroma dolgem obdobju njihove poklicne poti.
35V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 4(1) direktive „različno obravnavanje, ki temelji na neki značilnosti v zvezi s katerim od motivov [razlogov] iz člena 1, ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave določene poklicne dejavnosti ali zaradi konteksta, v katerem se izvaja, takšna značilnost predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic, pod pogojem, da je cilj legitimen in zahteva sorazmerna“. Iz tega je razvidno, da ni razlog tisti, s katerim je utemeljeno različno obravnavanje, ampak je to značilnost, ki je povezana z razlogom, ki mora pomeniti bistveno in odločilno zahtevo za neki poklic.
36Za proučitev, ali je različno obravnavanje zaradi starosti v nacionalni ureditvi iz postopka v glavni stvari utemeljena, je treba preveriti, ali je fizična zmogljivost značilnost, povezana s starostjo, in ali pomeni bistveno in odločilno zahtevo za zadevni poklic ali njegovo opravljanje, če je cilj, ki mu sledi ta ureditev, legitimen in je ta zahteva sorazmerna.
37Prvič, glede cilja, ki mu sledi navedena nacionalna ureditev, je iz pojasnil nemške vlade razvidno, da je cilj zagotoviti operativno usposobljenost in dobro delovanje poklicnih gasilcev.
38V zvezi s tem je treba opozoriti, da so poklicni gasilci del reševalnih služb. V uvodni izjavi 18 direktive pa je navedeno, da ta ne zahteva, da bi te službe zaposlile ali obdržale v službi osebe, ki nimajo ustreznih zmožnosti, da bi izvajale vse raznovrstne funkcije, ki bi jih morebiti morale glede na legitimni cilj ohranjanja operativne usposobljenosti navedenih služb.
39Zdi se, da skrb za zagotovitev operativne usposobljenosti in dobrega delovanja poklicnih gasilcev pomeni legitimen cilj v smislu člena 4(1) Direktive.
40Drugič, glede bistvene in odločilne zahteve za poklic gasilca ali opravljanje tega poklica je iz pojasnil, ki jih je predložila nemška vlada in ki niso bile prerekane, razvidno, da morajo člani operativne poklicne gasilske enote naloge poklicnih gasilcev opravljati na terenu. V nasprotju z vodstvenimi in nadzornimi nalogami gasilsko-tehnične službe je glavna značilnost operativne gasilske enote fizično delo. Med področja dejavnosti v okviru operativne poklicne gasilske enote spadajo gašenje požarov, reševanje ljudi, naloge varovanja okolja in odpravljanja škode po slabem vremenu, pomoč živalim in ulov nevarnih živali ter podporne naloge, na primer vzdrževanje in preverjanje zaščitne opreme in intervencijskih vozil. Iz tega izhaja, da se zelo velike fizične sposobnosti lahko štejejo za bistveno in odločilno zahtevo v smislu člena 4(1) direktive za opravljanje poklica gasilca v operativni poklicni gasilski enoti.
41Tretjič, glede vprašanja, ali je potreba po velikih fizičnih sposobnostih povezana s starostjo, je treba poudariti, da nemška vlada zatrjuje, ne da bi ji kdo nasprotoval, da je za nekatere naloge gasilcev v operativni poklicni gasilski enoti, kot je gašenje požarov ali reševanje oseb, potrebne izjemno velike fizične sposobnosti in jih lahko opravljajo le mlajši uslužbenci. V zvezi s tem je ta vlada predstavila znanstvene dokaze, ki izhajajo iz študije, opravljene v okviru medicine dela in športa, in iz katerih je razvidno, da se dihalne zmogljivosti, mišičevje in vzdržljivost s starostjo zmanjšujejo. Zato ima zelo malo uslužbencev, ki so starejši od 45 let, zadostne fizične sposobnosti za opravljanje dejavnosti na področju gašenja požarov. Za reševanje ljudi naj zadevni uslužbenci navedenih sposobnosti pri starosti 50 let ne bi več imeli. Uslužbenci, ki so presegli to starost, delajo na drugih področjih navedenih dejavnosti. Iz tega je razvidno, da je potreba po popolni fizični pripravljenosti za opravljanje poklica gasilca v operativni poklicni gasilski enoti povezana s starostjo članov te službe.
42Četrtič in zadnjič, glede vprašanja, ali je nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari, ki določa 30 let kot zgornjo starostno mejo za zaposlitev uslužbencev, ki imajo velike fizične sposobnosti za opravljanje poklica gasilca v operativni poklicni gasilski enoti, sorazmerna, je treba proučiti, ali je ta omejitev primerna za dosego cilja, ki se mu sledi, in ali ne presega tega, kar je potrebno za dosego tega cilja.
43Kot je bilo že navedeno, lahko naloge gašenja požara in reševanja ljudi, za katere je pristojna gasilska služba, izpolnjujejo samo mlajši uslužbenci. Uslužbenci, starejši od 45 in 50 let opravljajo druge naloge. Za zagotovitev učinkovitega delovanja operativne poklicne gasilske enote se lahko šteje za potrebno, da so uslužbenci gasilske službe večinoma sposobni opravljati fizično zahtevne naloge in da so mlajši od 45 oziroma 50 let. Poleg tega dodelitev fizično manj zahtevnih nalog uslužbencem, starejšim od 45 oziroma 50 let, pomeni, da morajo te uslužbence nadomestiti mlajši. Vendar pa starost, pri kateri je uslužbenec sprejet na delo, določa obdobje, v katerem bo lahko opravljal fizično zahtevne naloge. Uslužbenec, ki se zaposli pred 30. letom in mora poleg tega opraviti dveletno izobraževanje, lahko te naloge opravlja najmanj od 15 do 20 let. Če pa se zaposli pri starosti 40 let, to obdobje traja od 5 do največ 10 let. Zaposlitev pri višji starosti pomeni, da veliko uslužbencev ne more opravljati fizično zahtevnih nalog. Poleg tega taka zaposlitev ne omogoča, da tako zaposleni uslužbenci navedene naloge izpolnjujejo dovolj dolgo. Nazadnje, kot je zatrjevala nemška vlada, razumna organizacija poklicne gasilske službe za operativno poklicno gasilsko enoto zahteva medsebojno odvisnost med delovnimi mesti, ki so fizično zahtevna in niso primerna za starejše uslužbence, in delovnimi mesti, ki so fizično manj zahtevna in za te uslužbence primerna.
44Zato se zdi, da se za nacionalno ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki kot zgornjo starostno mejo za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti določa 30 let, lahko šteje, prvič, da ustreza cilju zagotovitve operativne usposobljenosti in dobrega delovanja poklicne gasilske službe in, drugič, da ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.
45Ker je različno obravnavanje zaradi starosti glede na člen 4(1) direktive upravičeno, ni treba proučiti, ali je lahko upravičeno glede na člen 6(1) direktive.
46Iz vseh teh ugotovitev je razvidno, da je treba na vprašanja od prvega do devetega odgovoriti, da je treba člen 4(1) direktive razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki kot zgornjo starostno mejo za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti določa 30 let.
47Ob upoštevanju odgovora na vprašanja od prvega do devetega na deseto vprašanje za predhodno odločanje ni treba odgovoriti.
48Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
Člen 4(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki kot zgornjo starostno mejo za zaposlitev v operativni poklicni gasilski enoti določa 30 let.
Podpisi
(*1) Jezik postopka: nemščina.
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.