Razlogi za odločitev
Izrek
Stranke
V zadevi C-445/04,
katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf (Nemčija) z odločbo z dne 13. oktobra 2004, ki je prispela na Sodišče 21. oktobra 2004, v postopku
Possehl Erzkontor GmbH
proti
Hauptzollamtu Duisburg ,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi K. Lenaerts, v funkciji predsednika četrtega senata, M. Ilešič (poročevalec) in E. Levits, sodnika,
generalni pravobranilec: A. Tizzano,
sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. septembra 2005,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi odločeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
1Predlog za sprejem predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 2519 90 10 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), v različicah, ki izhajajo iz uredb Komisije (ES) št. 3115/94 z dne 20. decembra 1994 (UL L 345, str. 1), št. 1359/95 z dne 13. junija 1995 (UL L 142, str. 1), št. 2448/95 z dne 10. oktobra 1995 (UL L 259, str. 1), in št. 3009/95 z dne 22. decembra 1995 (UL L 319, str. 1) (v nadaljevanju: KN).
2Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Possehl Erzkontor GmbH (v nadaljevanju: Possehl) in Hauptzollamtom Duisburg zaradi tarifne razvrstitve magnezijevega oksida (MgO).
3KN, uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na mednarodnem harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je izdelal Svet za carinsko sodelovanje, zdaj Svetovna carinska organizacija, in uvedla mednarodna konvencija, sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, potrdil pa v imenu Skupnosti Sklep Sveta 87/369/ES z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1). KN povzema šestmestne številke in podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.
4Številka 2519 iz Poglavja 25 Oddelka V Drugega dela KN določa: „Naravni magnezijev karbonat (magnezit); taljeni magnezijev oksid; mrtvopečen (sintran) magnezijev oksid z majhnimi količinami drugih oksidov, dodanih pred sintranjem, ali brez njih; drugi magnezijevi oksidi, čisti ali nečisti“.
5Navedena številka zajema podštevilko 2519 90, ki določa: „Drugo“. Ta podštevilka zajema zlasti podštevilki 2519 90 10 in 2519 90 90, ki določata: „Magnezijev oksid, razen žganega naravnega magnezijevega karbonata“ in „Drugo“.
6Pojasnila KN z dne 5. decembra 1994 (UL C 342, str. 1) glede podštevilke 2519 90 10 določajo:
„Ta podštevilka zajema zlasti:
[…]
2magnezijev oksid, pridobljen z električnim obločnim taljenjem (taljeni magnezijev oksid): gre za na splošno brezbarven proizvod z višjo stopnjo čistosti od proizvoda, pridobljenega z žganjem magnezita, ki pa na splošno ne presega 97 %;
[…]“
7V skladu s splošnimi pravili za razlago KN iz njenega Prvega dela, Oddelka I, naslova A (v nadaljevanju: splošna pravila):
„Blago se v kombinirani nomenklaturi uvršča po naslednjih načelih:
1Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po imenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
2. […]
(b) Za proizvod ali izdelek, ki je naveden ali zajet v poimenovanju posamezne tarifne številke, se šteje tudi mešanica ali kombinacija tega materiala ali snovi z drugimi materiali ali snovmi. Proizvod ali izdelek iz danega materiala ali snovi se obravnava kot blago, ki v celoti ali deloma sestoji iz tega materiala ali snovi. Uvrščanje blaga, ki sestoji iz več materialov ali snovi, poteka po pravilu pod točko 3.
3Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu pod točko 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:
(a) tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najnatančneje poimenovanje za proizvod, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. Kadar pa se poimenovanja dveh ali več tarifnih številk nanašajo samo na del materiala ali snovi, vsebovanih v mešanih ali sestavljenih proizvodih, ali samo na del komponent, pripravljenih kot komplet za prodajo na drobno, poimenovanja teh tarifnih številk štejejo za enako konkretna, celo če ima katero izmed njih bolj kompleten in natančnejši opis proizvoda;
(b) mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu pod 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno;
(c) če blaga ni mogoče uvrstiti po pravilu pod 3(a) ali (b), se uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.“
8Taljeni magnezijev oksid je proizvod, ki se uporablja pri izdelavi materialov, odpornih proti gorenju. Taljeni magnezijev oksid iz spora v glavni stvari je bil pred uvozom v Evropsko unijo pridobljen iz naravnega magnezijevega karbonata iz Avstralije. Način njegovega pridobivanja zajema dve obvezni stopnji toplotne obdelave. Na prvi stopnji se naravni magnezijev karbonat žge v visokotemperaturnih pečeh do 1000º C, na drugi stopnji pa se pridobljeni magnezijev oksid topi v električnih obločnih pečeh pri več kot 2800º C.
9Od leta 1990 je Possehl pri Hauptzollamtu Emmerich, katerega uslužbenci so bili pozneje premeščeni na Hauptzollamt Duisburg, brez nasprotovanj prijavljala številne uvoze taljenega magnezijevega oksida s tarifno podštevilko 2519 90 90 v Evropsko unijo, ki so potekali v pristaniščih Rotterdam (Nizozemska) in Anvers (Belgija). Ta podštevilka je oproščena carine.
10Leta 1991 je Possehl zaprosila Oberfinanzdirektion Frankfurt am Main – Zolltechnische Prüfungs- und Lehranstalt za zavezujočo tarifno informacijo o tem proizvodu. V skladu s posredovano zavezujočo tarifno informacijo bi bilo treba ta proizvod uvrstiti pod tarifno podštevilko 2519 90 10 in posledično plačati carino.
11Possehl te zavezujoče tarifne informacije ni uporabljala.
12Leta 1997 je Hauptzollamt für Prüfungen Kiel pri njej izvedel preiskavo o uvozu v obdobju od 1. januarja 1995 do 31. decembra 1996. Navedeni Hauptzollamt je ugotovil, da bi bilo treba uvoženi taljeni magnezijev oksid uvrstiti pod tarifno podštevilko 2519 90 10, ne pa pod podštevilko 2519 90 90.
13Po tej ugotovitvi je Hauptzollamt Emmerich leta 1998 od Possehl s ponovno odločbo o odmeri zahteval znesek 383.833,30 DEM. To obvestilo je spremenil z dvema naknadnima obvestiloma, ki sta znesek za plačilo skupno znižala za 28.631,28 DEM.
14Ugovor Possehl, da bi bilo treba navedeni uvoženi proizvod uvrstiti pod tarifno podštevilko 2519 90 90, je Hauptzollamt Emmerich zavrnil, ker naj bi bila navedena uvrstitev v bistvu določena z načinom pridobivanja, ki zajema žganje in nato taljenje v električnih obločnih pečeh pri temperaturi med 2 800º C in 3 000º C.
15Possehl je vložila tožbo pri Finanzgerichtu Düsseldorf, ki je odločilo, da prekine z odločanjem in Sodišču v predhodno odločanje predloži naslednje vprašanje:
„Ali spada tak taljeni magnezijev oksid, kot ga opisuje sklep, pridobljen z žganjem naravnega kavstičnega rudnega magnezita in na drugi stopnji obdelave s taljenjem v električni obločni peči, pod tarifno podštevilko 2519 90 10 Priloge I [KN]?“
16Possehl trdi, da je treba taljeni magnezijev oksid uvrstiti pod tarifno podštevilko 2519 90 90, ker je za ta proizvod potrebna toplotna obdelava. Taljenega magnezijevega oksida posledično ni mogoče obravnavati kot sintetičnega proizvoda. Glede uporabe izraza „žgan“ pri tarifni podštevilki 2519 90 10 je po mnenju Possehl pomembno upoštevati dejstvo, da obdelava poteka v električni obločni peči, pri čemer podatek, pri kakšni temperaturi in kolikokrat je zadevni proizvod žgan, ni upošteven. Possehl poleg tega meni, da zgodovinski pregled vseh sprememb carinske tarife pokaže, da je bil navedeni proizvod več let oproščen plačila carine in da bi tako moralo ostati glede na mednarodnopravne obveznosti, ki zavezujejo Evropsko skupnost. Nazadnje Possehl trdi, da taljeni magnezijev oksid, ki je na voljo v sedmih barvnih različicah, ne more šteti za sintetični proizvod.
17Po mnenju Komisije Evropskih skupnosti je treba navedeni proizvod nasprotno uvrstiti pod tarifno številko 2519 90 10. Ugotavlja, da pojasnila HS ločijo več različic magnezijevega oksida, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je razvrščanje teh kategorij proizvodov pod različne podštevilke KN v skladu s HS. Poleg tega spremembe KN iz leta 1999, ki jih za spor v glavni stvari ni mogoče uporabiti, potrjujejo trditev, da podštevilka 2519 90 10 zajema taljeni magnezijev oksid, pridobljen pri visoki temperaturi in na dveh stopnjah obvezne toplotne obdelave. Nazadnje Komisija meni, da je opis taljenega magnezijevega oksida iz predložitvenega sklepa odločilen dejavnik za tarifno razvrstitev tega proizvoda.
18Najprej je treba poudariti, da spada taljeni magnezijev oksid pod tarifno številko 2519 in pod tarifno podštevilko 2519 90 ter da ni izrecno naveden pod tarifno osemmestno podštevilko KN.
19V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene v tarifni številki KN in pojasnilih oddelkov in poglavij (sodbi z dne 16. septembra 2004 v zadevi DFDS, C-396/02, Recueil, str. I-8439, točka 27, in z dne 15. septembra 2005 v zadevi Intermodal Transports, C-495/03, še neobjavljena v Recueil, točka 47).
20Pojasnila KN in pojasnila HS pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk, ne da bi imela zavezujoč pravni učinek. Vsebina navedenih pojasnil mora biti v skladu z določbami KN in ne sme spreminjati njenega razumevanja (zgoraj navedena sodba v zadevi Intermodal Transports, točka 48).
21Dalje mora imeti v skladu s splošnimi pravili bolj specifična številka prednost pred splošnimi številkami. V tem primeru je treba poudariti, da je tarifna podštevilka 2519 90 10 glede objektivnih značilnosti in lastnosti taljenega magnezijevega oksida in upoštevajoč dejstvo, da se navedena podštevilka izrecno nanaša na „magnezijev oksid“, bolj specifična kot tarifna podštevilka 2519 90 90.
22Nazadnje je predložitveno sodišče poudarilo, da je taljeni magnezijev oksid glede na stopnjo čistosti na voljo v sedmih barvnih različicah z deležem magnezijevega oksida od 95,94 % do 97,95 %, s povprečjem 97,38 % v teži. Ugotoviti je torej treba, da je taljeni magnezijev oksid v glavnem sestavljen iz magnezijevega oksida.
23V tem kontekstu je treba poudariti, da je želel zakonodajalec Skupnosti z uporabo izraza „razen žganega naravnega magnezijevega karbonata“ izključiti magnezijev oksid, pridobljen na prvi stopnji toplotne obdelave. Če je res, da se po tej prvi stopnji za magnezijev karbonat (magnezit) lahko uporablja tarifna podštevilka 2519 90 90, pa pri magnezijevem oksidu ni tako, saj je ta proizvod na drugi stopnji toplotne obdelave topljen v električnih obločnih pečeh pri več kot 2 800º C. Taljeni magnezijev oksid pa izhaja ravno iz obeh stopenj toplotne obdelave magnezita, to je žganja in taljenja.
24Glede tega predložitveno sodišče poudarja, da je pridobivanje taljenega magnezijevega oksida neposredno iz naravnega magnezijevega karbonata z žganjem tehnično nemogoče.
25Iz tega izhaja, da tarifna podštevilka 2519 90 10 KN zajema taljeni magnezijev oksid, kot je ta v zadevi v glavni stvari.
26To razlago posredno potrjujejo pojasnila KN v zvezi s tarifno podštevilko 2519 90 10, ki določajo „proizvod z višjo stopnjo čistosti od proizvoda, pridobljenega z žganjem magnezita“.
27Taka razlaga je nujna zlasti zato, ker se je v primeru sestavljenega blaga v skladu s splošnimi pravili treba sklicevati na snov, ki mu daje bistveni značaj. Taljeni magnezijev oksid ima majhno količino žganih delov, vendar ta ne more biti odločilna za tarifno razvrstitev tega proizvoda, saj je slednji, kot je bilo navedeno v točki 22 te sodbe, v glavnem sestavljen iz magnezijevega oksida. Do drugačne razlage ni mogoče priti niti na podlagi trditve Possehl, v skladu s katero pojasnila KN z besedami kot „na splošno brezbarven“ zajemajo le taljeni magnezijev oksid, pridobljen sintetično ali kemično.
28Glede tega je treba poudariti, da besedilo tarifne številke, in sicer: „Naravni magnezijev karbonat (magnezit); taljeni magnezijev oksid; mrtvopečen (sintran) magnezijev oksid z majhnimi količinami drugih oksidov, dodanih pred sintranjem, ali brez njih; drugi magnezijevi oksidi, čisti ali nečisti“ v bistvu poudarja potrebno razlikovanje med naravnim magnezijevim karbonatom (magnezitom) in različicami magnezijevih oksidov. Kljub temu je treba navesti, da navedeno besedilo, ki primeroma našteva različice magnezijevega oksida, ne razlikuje hierarhičnega razmerja med sintetično ali kemično obdelavo in toplotno obdelavo. Določba pod tarifno podštevilko 2519 90 10 iz KN in določba iz pojasnil KN ne določata, da sta sintetična ali kemična proizvodnja na eni strani in toplotna obdelava na drugi odločilni za razvrstitev blaga pod navedeno podštevilko.
29Treba je ugotoviti, da je zakonodajalec Skupnosti podštevilko 2519 90 10 nameraval določiti v skladu z merili, ki niso obseg proizvodnje, neodvisno od vprašanja, ali je bilo blago proizvedeno sintetično, kemično ali s toplotno obdelavo.
30Glede na celoto zgornjih presojanj je treba na zastavljeno predhodno vprašanje odgovoriti, da se za taljeni magnezijev oksid, kot je ta v sporu v glavni stvari, uporablja tarifna podštevilka 2519 90 10 KN.
31Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Izrek
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Taljeni magnezijev oksid, kot je ta v sporu v glavni stvari, spada pod tarifno podštevilko 2519 90 10 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različicah, ki izhajajo iz uredb Komisije (ES) št. 3115/94 z dne 20. decembra 1994, št. 1359/95 z dne 13. junija 1995, št. 2448/95 z dne 10. oktobra 1995 in št. 3009/95 z dne 22. decembra 1995.
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.