Razlogi za odločitev
Izrek
Stranke
V zadevi C-117/01,
katere predmet je predlog, ki ga je Court of Appeal (England & Wales), Civil Division (Združeno kraljestvo), na podlagi člena 234 ES naslovilo na Sodišče, naj v postopku
K. B.
proti
National Health Service Pensions Agency ,
Secretary of State for Health ,
sprejme predhodno odločbo o razlagi člena 141 ES in Direktive Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, 19.2.1975, str. 19),
SODIŠČE,
v sestavi V. Skouris, predsednik, C. W. A. Timmermans, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec) in A. Rosas, predsedniki senatov, D. A. O. Edward in J.‑P. Puissochet, sodnika, F. Macken in N. Colneric, sodnici, ter S. von Bahr, sodnik,
generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnih stališč, ki so jih predložili:
na podlagi ustnih stališč K. B., ki jo zastopata L. Cox in T. Eicke, vlade Združenega kraljestva, ki jo zastopa J. E. Collins, skupaj z N. Painesom, in Komisije, ki jo zastopata J. Sack in L. Flynn, zastopnika, na obravnavi 23. aprila 2002,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 10. junija 2003
izreka naslednjo
1Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) je s sklepom z dne 14. decembra 2000, ki je prispel na Sodišče 15. marca 2001, na podlagi člena 234 ES postavilo vprašanje za predhodno odločanje o razlagi člena 141 ES in Direktive Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, str. 19).
2To vprašanje je bilo postavljeno v sporu med osebo K. B., zavarovanko sistema pokojninskega zavarovanja pri National Health Service (nacionalna zdravstvena služba, v nadaljevanju: NHS), ter NHS Pensions Agency (urad za pokojninsko zavarovanje v okviru NHS) in Secretary of State for Health zaradi zavrnitve dodelitve vdovske pokojnine njenemu transseksualnemu partnerju.
3Člen 141 ES določa:
„1. Vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.
2V tem členu ‚plačilo‘ pomeni običajno osnovno ali minimalno mezdo ali plačo ter kakršne koli druge prejemke v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno od svojega delodajalca.
[…]“
4Člen 1(1), prvi pododstavek, Direktive 75/117 določa:
„Načelo enakega plačila za moške in ženske, poudarjeno v členu 119 Pogodbe (v nadaljevanju ‚načelo enakega plačila‘), pomeni, da je treba za enako delo ali za delo, ki se mu pripisuje enaka vrednost, odpraviti vsakršno diskriminacijo na podlagi spola glede na vse vidike in pogoje plačila.“
5Člen 3 iste direktive določa:
„Države članice odpravijo vsakršno diskriminacijo moških in žensk, izhajajočo iz zakonov in drugih predpisov, ki so nasprotne načelu enakega plačila.“
6Iz členov 1 in 2 Sex Discrimination Act 1975 (zakon iz leta 1975 o diskriminaciji na podlagi spola, v nadaljevanju: zakon iz leta 1975) izhaja, da so prepovedana dejanja neposredne diskriminacije zoper osebo določenega spola, tako da se jo obravnava manj ugodno, kot se obravnava ali bi se obravnavalo osebo nasprotnega spola. Ta člena prepovedujeta tudi posredno diskriminacijo, ki je v bistvu opredeljena kot uporaba enakih pogojev ali zahtev, katerih posledica je nesorazmerno in neupravičeno manj ugodna obravnava oseb določenega spola.
7Na podlagi sodbe Sodišča z dne 30. aprila 1996 v zadevi P. proti S. (C-13/94, Recueil, str. I-2143) je Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska sprejelo Sex Discrimination (Gender Reassignment) Regulations 1999 (predpisi iz leta 1999 o spolni diskriminaciji v primeru spremembe spola), s katerimi je bil spremenjen zakon iz leta 1975, da bi se uredili primeri neposredne diskriminacije na podlagi spremembe spola zaposlene osebe.
8V skladu s členom 11(c) Matrimonial Causes Act 1973 (zakon iz leta 1973 o zakonskih sporih) je neveljavna vsaka zakonska zveza, v kateri zakonca nista nasprotnega spola.
9Člen 29(1) in (3) Birth and Deaths Registration Act 1953 (zakon iz leta 1953 o vodenju registra rojstev in smrti) prepoveduje vsako spremembo rojstne matične knjige, razen v primeru pisne ali dejanske napake.
10V členu G7(1) NHS Pension Scheme Regulations 1995 (predpisi iz leta 1995 o sistemu pokojninskega zavarovanja NHS) je določeno, da ima v primeru smrti zavarovanke v okoliščinah, ki so opredeljene v teh predpisih, njen vdovec načeloma pravico do pokojnine za preživele osebe. Izraz „vdovec“ ni opredeljen. Vendar ni sporno, da se v angleškem pravu ta izraz nanaša na osebo v zakonski zvezi z zavarovancem.
11K. B., tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je ženska, ki je delala za NHS približno 20 let, zlasti kot medicinska sestra, in je zavarovana pri NHS Pension Scheme.
12K. B. več let živi v ljubečem in družinskem razmerju z R., to je osebo, ki je bila rojena kot ženska in je bila kot taka vpisana v rojstno matično knjigo ter je po kirurški operaciji spremembe spola postala moški, vendar ni mogla spremeniti svojega rojstnega lista, da bi bila ta sprememba tudi uradna. Zato osebi K. B. in R. nista mogli skleniti zakonske zveze, čeprav sta si to želeli. K. B. je v svojih pisnih vlogah trdila in na obravnavi spomnila, da je bila njuna zveza potrjena s „cerkvenim obredom, ki ga je odobril član angleškega škofovskega kolegija“, in da sta si zaobljube izmenjala „na enak način kot tradicionalni pari“.
13Ker zakonska zveza med njima ni obstajala, je NHS Pensions Agency obvestila K. B., da v primeru njene smrti oseba R. ne bi mogla prejemati vdovske pokojnine, ker je do tega izplačila upravičen samo preživeli zakonec, in da nobena določba prava Združenega kraljestva osebi ne priznava statusa zakonca, če zakonska zveza ni zakonita.
14K. B. je zadevo predložila Employment Tribunal (Združeno kraljestvo), pri čemer je trdila, da pomenijo nacionalne določbe, ki izplačila omejujejo le na vdove in vdovce zavarovancev, diskriminacijo na podlagi spola, ki je v nasprotju s členom 141 ES in z Direktivo 75/117. K. B. meni, da je treba v skladu s temi določbami v takih okoliščinah izraz „vdovec“ razlagati tako, da vključuje tudi preživelega partnerja v paru, ki bi status vdovca pridobil, če njegova spolna pripadnost ne bi bila posledica operacije za spremembo spola.
15Tako Employment Tribunal v sodbi z dne 16. marca 1998 kot Employment Appeal Tribunal v Londonu (Združeno kraljestvo) v sodbi, izrečeni v pritožbenem postopku 19. avgusta 1999, sta razsodila, da zadevni sistem pokojninskega zavarovanja ni diskriminatoren.
16K. B. je spor predložila Court of Appeal (England & Wales) (Civil Divison), ki je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali zavrnitev dodelitve pokojnine transseksualnemu partnerju (osebi, ki je bila prvotno ženska) ženske, ki je zavarovana po National Health Service Pension Scheme, v skladu s katerim je do izplačil za vzdrževane osebe upravičen le njen vdovec, pomeni diskriminacijo na podlagi spola, ki je prepovedana s členom 141 ES in z Direktivo 75/117[?]“
17K. B. meni, da je bila odločitev, s katero ji ni bila priznana pravica, da osebo R. določi za upravičeno do vdovske pokojnine, sprejeta izključno zaradi razlogov, povezanih s spremembo spola te osebe. Če namreč oseba R. ne bi spremenila spola in je to ne bi oviralo pri sklenitvi zakonske zveze, bi imela oseba R. kot preživeli zakonec pravico do pokojnine za preživele osebe.
18K. B. trdi, da bi se navedena sodba v zadevi P. proti S., v skladu s katero pravo Skupnosti prepoveduje diskriminacijo na podlagi spremembe spola neke osebe, v zadevi v glavni stvari lahko uporabila, ker je predložitveno sodišče osebi K. B. in R. obravnavalo kot heteroseksualni par, katerega edina posebnost je, da je spol enega od partnerjev posledica operacije. Zato naj bi neugodno obravnavanje navedenih oseb izhajalo izključno iz dejstva, da je oseba R. spremenila spol, kar pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi spola, prepovedano s členom 141 ES in z Direktivo 75/117.
19Podredno, K. B. trdi, da pomeni zahteva zakonske zveze posredno diskriminacijo transseksualnih oseb, saj merila zakonske zveze v primeru heteroseksualnega para z enim od partnerjev, ki so mu z operacijo spremenili spol, v nasprotju s heteroseksualnim parom, v katerem nobeden od partnerjev ni transseksualna oseba, ni mogoče nikoli izpolniti.
20Vlada Združenega kraljestva trdi, da do prejemkov za preživele osebe, predvidenih z NHS Pension Scheme, niso upravičeni niti moški niti ženske, ki so zaposleni v NHS in s partnerjem niso v zakonski zvezi, ne glede na razlog, zaradi katerega niso v zakonski zvezi. Ni pomembno, ali je razlog za to, da posamezna zaposlena oseba ne more izpolniti obveznosti sklenitve zakonske zveze, dejstvo, da ima ta oseba homoseksualnega partnerja, kot je bilo odločeno v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba z dne 17. februarja 1998 v zadevi Grant (C-249/96, Recueil, str. I‑6621), ali dejstvo, da ima transseksualnega partnerja, kot v zadevi v glavni stvari, ali kakršen koli drugi razlog.
21Vlada Združenega kraljestva poleg tega trdi, da je mogoče sodbo z dne 31. maja 2001 v združenih zadevah D. in Švedska proti Svetu (C‑122/99 P in C‑125/99 P, Recueil, str. I-4319) prenesti na zadevo v glavni stvari, saj sporna določba Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti enako kot v tej zadevi vsebuje pogoj sklenitve zakonske zveze, pri čemer za dodelitev gospodinjskega dodatka ne zadostuje zgolj stalna zveza z nekaterimi značilnostmi.
22Komisija meni, da je bil odločilni element v zadevi, v kateri je bila izrečena navedena zgoraj navedena sodba P. proti S., dejstvo, da je manj ugodno obravnavanje osebe P. neposredno povzročila njena sprememba spola, na čemer je tudi temeljilo tako obravnavanje, saj tej osebi pogodba o zaposlitvi ne bi bila odpovedana, če ne bi spremenila spola.
23Vendar naj bi bilo v zadevi v glavni stvari sporno manj ugodno obravnavanje le delno povezano s spremembo spola osebe R. in naj bi bilo povezano predvsem z neobstojem možnosti, da bi par sklenil zakonsko zvezo. Komisija v teh okoliščinah meni, da zgoraj navedene sodbe P. proti S. ni mogoče prenesti na navedeno zadevo.
24Komisija trdi tudi, da se K. B. ne more sklicevati na pravo Skupnosti z zatrjevanjem, da posredna povezava med spremembo spola osebe R. in zavrnitvijo izplačila pokojnine za preživele osebe tej osebi zadostuje, da se ta zavrnitev opredeli kot diskriminacija na podlagi spola. V zgoraj navedeni sodbi Grant naj bi bilo namreč na eni strani implicitno potrjeno, da je opredelitev zakonske zveze vprašanje družinskega prava, ki spada v pristojnost držav članic. Na drugi strani naj bi Evropsko sodišče za človekove pravice večkrat razsodilo, da ovira za sklenitev zakonske zveze, povezana z dejstvom, da pravo Združenega kraljestva transseksualni osebi ne dovoljuje spremembe rojstnega lista, ne pomeni kršitve členov 8, 12 in 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP).
25Prejemki, dodeljeni na podlagi sistema pokojninskega zavarovanja, ki je odvisen predvsem od zaposlitve zadevne osebe, so povezani s plačilom, ki ga je prejemala ta oseba, in izhajajo iz člena 141 ES (glej zlasti sodbi z dne 17. maja 1990 v zadevi Barber, C-262/88, Recueil, str. I-1889, točka 28, in z dne 12. septembra 2002 v zadevi Niemi, C-351/00, Recueil, str. I-7007, točka 40).
26Sodišče je prav tako potrdilo, da spada pokojnina za preživele osebe, ki je predvidena v takem sistemu, na področje uporabe člena 141 ES. V zvezi s tem je pojasnilo, da dejstvo, da se navedena pokojnina po definiciji ne izplačuje zaposlenemu, ampak preživeli osebi, ne omaje te razlage, ker je tak prejemek ugodnost, ki temelji na članstvu zakonskega partnerja preživele osebe v sistemu, tako da ta preživela oseba prejme pokojnino v okviru delovnega razmerja med delodajalcem in navedenim partnerjem in ji je izplačana zaradi delovnega razmerja zadnjega (glej sodbi z dne 6. oktobra 1993 v zadevi Ten Oever, C‑109/91, Recueil, str. I-4879, točki 12 in 13, in z dne 9. oktobra 2001 v zadevi Menauer, C-379/99, Recueil, str. I-7275, točka 18).
27Pokojnina za preživele osebe, izplačana iz poklicnega sistema socialne varnosti, kakršen je NHS Pension Scheme, tako pomeni plačilo v smislu člena 141 ES in Direktive 75/117.
28Odločitev, da se nekatere ugodnosti omejijo na poročene pare, kar izključuje vse pare, ki živijo skupaj, vendar niso poročeni, temelji na presoji zakonodajalca ali na pravnih pravilih notranjega prava, kot jih razlagajo nacionalna sodišča, pri čemer se posamezniki ne morejo sklicevati na diskriminacijo na podlagi spola, ki jo pravo Skupnosti prepoveduje (v zvezi s pristojnostmi zakonodajalca Skupnosti glej navedeno sodbo D. in Švedska proti Svetu, točki 37 in 38).
29V obravnavanem primeru take zahteve same po sebi ni mogoče obravnavati kot diskriminacijo na podlagi spola in posledično kot kršitev člena 141 ES ali Direktive 75/117, ker dejstvo, ali je prosilec moški ali ženska, za dodelitev pokojnine za preživele osebe ni pomembno.
30Vendar gre v položaju, kakršen je v zadevi v glavni stvari, za neenako obravnavanje, ki sicer neposredno ne ogroža uživanja pravice, ki jo zagotavlja pravo Skupnosti, vendar vpliva na enega od pogojev za njeno dodelitev. Kot je upravičeno poudaril generalni pravobranilec v točki 74 sklepnih predlogov, se to neenako obravnavanje ne nanaša na priznanje vdovske pokojnine, ampak na nujni predhodni pogoj za njeno dodelitev, to je sposobnost za sklenitev zakonske zveze.
31V Združenem kraljestvu namreč par, kot sta K. B. in R., v primerjavi s heteroseksualnimi pari, pri katerih identiteta enega od partnerjev ni posledica operacije za spremembo spola ter ki torej lahko sklenejo zakonsko zvezo in po potrebi prejmejo pokojnino za preživele osebe, ki je element plačila enega od njiju, nikakor ne more izpolniti pogoja zakonske zveze, kot je določen v NHS Pension Scheme za dodelitev pokojnine za preživele osebe.
32Razlog za ta objektivni neobstoj možnosti je najprej dejstvo, da je v skladu z zakonom iz leta 1973 o zakonskih sporih neveljavna vsaka zakonska zveza, v kateri zakonca nista nasprotnega spola, nato dejstvo, da se šteje, da je oseba tistega spola, ki je naveden na rojstnem listu, ter nazadnje, da zakon o vodenju registra rojstev in smrti prepoveduje vsako spremembo rojstne matične knjige, razen v primeru pisne ali dejanske napake.
33Spomniti je treba, da je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da neobstoj možnosti transseksualne osebe, da sklene zakonsko zvezo z osebo tistega spola, ki mu je pred spremembo spola pripadala tudi sama, ki je posledica dejstva, da sta glede na matično knjigo ti osebi istega spola, ker predpisi Združenega kraljestva ne dovoljujejo pravnega priznanja njene nove spolne identitete, pomeni kršitev pravice do sklenitve zakonske zveze v smislu člena 12 EKČP (glej sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Christine Goodwin proti Združenemu kraljestvu in I. proti Združenemu kraljestvu z dne 11. julija 2002, še neobjavljeni v Recueil des arrêts et décisions , točke od 97 do 104 oziroma od 77 do 84).
34Zakonodajo, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki v nasprotju z EKČP paru, kot sta K. B. in R., preprečuje izpolnitev pogoja zakonske zveze, ki je nujen, da bi lahko bil eden od njiju upravičen do elementa plačila drugega, je treba šteti za načeloma nezdružljivo z zahtevami člena 141 ES.
35Ker morajo pogoje za pravno priznavanje spremembe spola neke osebe v položaju, v kakršnem je R., določiti države članice, kot je potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (zgoraj navedena sodba Goodwin proti Združenemu kraljestvu, točka 103), je dolžnost nacionalnega sodišča, da preveri, ali se lahko v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, oseba v enakem položaju, kot je K. B., sklicuje na člen 141 ES, da bi dosegla priznanje pravice do imenovanja svojega partnerja za upravičenca do pokojnine za preživele osebe.
36Iz zgoraj navedenega izhaja, da člen 141 ES načeloma nasprotuje zakonodaji, ki paru, kot sta K. B. in R., v nasprotju z EKČP preprečuje izpolnitev pogoja zakonske zveze, ki je nujen, da bi lahko bil eden od njiju upravičen do elementa plačila drugega. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali se lahko v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, oseba v enakem položaju, kot je K. B., sklicuje na člen 141 ES, da bi dosegla priznanje pravice do imenovanja svojega partnerja za upravičenca do pokojnine za preživele osebe.
37Stroški, ki sta jih priglasili vlada Združenega kraljestva in Komisija, ki sta predložili stališča Sodišču, se ne povrnejo. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Izrek
Iz teh razlogov je
glede vprašanja, ki ga je predložilo Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) s sklepom z dne 14. decembra 2000, razsodilo:
Člen 141 ES načeloma nasprotuje zakonodaji, ki paru, kot sta K. B. in R., v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisano 4. novembra 1950 v Rimu, preprečuje izpolnitev pogoja zakonske zveze, ki je nujen, da bi lahko bil eden od njiju upravičen do elementa plačila drugega. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali se lahko v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, oseba v enakem položaju, kot je K. B., sklicuje na člen 141 ES, da bi dosegla priznanje pravice do imenovanja svojega partnerja za upravičenca do pokojnine za preživele osebe.
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.