Razlogi za odločitev
Izrek
Stranke
V zadevi C-129/96,
katere predmet je predlog Conseil d'État (Belgija), naslovljen na Sodišče, naj na podlagi člena 177 Pogodbe ES v postopku v glavni stvari, ki poteka med
Inter-Environnement Wallonie ASBL
in
Région Wallonne,
sprejme predhodno odločbo o razlagi členov 5 in 189 Pogodbe EGS in člena 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, str. 39), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (UL L 78, str. 32),
SODIŠČE,
v sestavi G. C. Rodríguez Iglesias, predsednik, C. Gulmann, H. Ragnemalm in R. Schintgen, predsedniki senatov, G. F. Mancini, J. C. Moitinho de Almeida, P. J. G. Kapteyn, J. L. Murray, D. A. O. Edward, J.-P. Puissochet, G. Hirsch, P. Jann in L. Sevón (poročevalec), sodniki,
generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,
sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika,
ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:
na podlagi ustnih navedb Inter-Environnement Wallonie ASBL, ki jo zastopa Jacques Sambon; francoske vlade, ki jo zastopata Jean-François Dobelle in Romain Nadal; nizozemske vlade, ki jo zastopa Johannes Steven van den Oosterkamp, namestnik pravnega svetovalca pri ministrstvu za zunanje zadeve, zastopnik; vlade Združenega kraljestva, ki jo zastopa Derrick Wyatt, QC; in Komisije, ki jo zastopa Maria Condou Durande, na obravnavi z dne 5. februarja 1997,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 24. aprila 1997
izreka naslednjo
1S sodbo z dne 29. marca 1996, ki je prispela na Sodišče 23. aprila 1996, je Conseil d'État (Belgija) na podlagi člena 177 Pogodbe EGS v predhodno odločanje predložilo dve vprašanji v zvezi z razlago členov 5 in 189 Pogodbe EGS in člena 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, str. 39), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (UL L 78, str. 32).
2Ti vprašanji sta bili zastavljeni v okviru tožbe, ki jo je vložilo nepridobitno združenje Inter-Environnement Wallonie (v nadaljevanju: Inter-Environnement Wallonie) za razveljavitev izvedbenega regionalnega odloka Valonije z dne 9. aprila 1992 o strupenih in nevarnih odpadkih (v nadaljevanju: odlok).
3Namen Direktive 75/442 je uskladitev nacionalnih zakonodaj o odstranjevanju odpadkov. To direktivo je spremenila Direktiva 91/156.
4Direktiva 75/442, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156, pojem odpadka opredeljuje v členu 1(a):
„V tej direktivi izraz:
a) „odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet v skupinah, navedenih v Prilogi I, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči. Komisija, v skladu s postopkom, predpisanim v členu 18, najpozneje do 1. aprila 1993 pripravi seznam odpadkov, ki spadajo v skupine, naštete v Prilogi I. Seznam bo občasno pregledan in po potrebi popravljen po enakem postopku.“
5Seznam, ki ga omenja prejšnja določba, je bil sprejet z Odločbo Komisije 94/3/ES z dne 20. decembra 1993 o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442 (UL 1994, L 5, str. 15). V točki 3 uvodnih opomb k temu seznamu je navedeno, da seznam ni izčrpen in da je dejstvo, da je na seznamu snov, pomembno le, če ta snov ustreza opredelitvi odpadkov.
6Člena 9(1) in 10 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, določata, da mora podjetje, ki izvaja postopke, določene v Prilogi IIA ali Prilogi IIB, pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Priloga IIA ureja postopke odstranjevanja, medtem ko Priloga IIB našteva postopke predelave.
7Člen 11 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, predvideva oprostitev te obveznosti dovoljenja.
„1. Brez vpliva na Direktivo Sveta 78/319/EGS z dne 20. marca 1978 o strupenih in nevarnih odpadkih [UL L 84, str. 43], kakor je bila nazadnje spremenjena s Pristopno pogodbo Španije in Portugalske, ni treba pridobiti dovoljenja iz člena 9 ali 10:
a) podjetjem, ki sama odstranjujejo svoje odpadke na kraju proizvodnje; in
b) podjetjem, ki predelujejo odpadke. Ta oprostitev se lahko uporablja le:
2Podjetja, navedena v odstavku 1, se vpišejo v evidenco pri pristojnih organih.
…“
8Člen 4 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, predpisuje:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev take predelave ali odstranjevanja odpadkov, da ne ogrožajo zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali načinov, ki bi lahko škodovali okolju, predvsem pa:
…“
9V skladu s členom 2(1), prvi pododstavek, Direktive 91/156 države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. aprila 1993 in o tem takoj obvestijo Komisijo. Drugi pododstavek tega odstavka določa, da „se države članice v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice“.
10Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L 377, str. 20) v členu 1(3) glede opredelitve odpadkov napotuje na Direktivo 75/441 in v členu 1(4) opredeljuje nevarne odpadke.
11Člen 3(1) in (2) Direktive 91/689 določa:
„1. Odstopanje iz člena 11(1)(a) Direktive 75/442/EGS od zahteve za pridobitev dovoljenja za obrate ali podjetja, ki same odstranjujejo odpadke, se ne uporablja za nevarne odpadke, ki jih ureja ta direktiva.
2V skladu s členom 11(1)(b) Direktive 75/442/EGS lahko država članica napravi izjemo od člena 10 navedene direktive za obrate ali podjetja, ki predelujejo odpadke, vključene v to direktivo:
12Člen 11 Direktive 91/689 je razveljavil Direktivo Sveta 78/319/EGS z dne 20. marca 1978 o strupenih in nevarnih odpadkih (UL L 84, str. 43) z dne 12. decembra 1993. Vendar je člen 1 Direktive Sveta 94/31/ES z dne 27. junija 1994 o spremembi Direktive 91/689 (UL L 168, str. 28) odložil razveljavitev Direktive 78/319 do 27. junija 1995.
13Dekret Conseil régional wallon z dne 5. julija 1985 o odpadkih, kot je bil spremenjen z dekretom z dne 25. julija 1991 (v nadaljevanju: dekret), v členu 3, točka 1, odpadke opredeljuje:
„odpadek pomeni vsako snov ali predmet v skupinah, navedenih v Prilogi I, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči“.
14Člen 5(1) odloka določa:
„Za namestitev in obratovanje posebne naprave za zbiranje, predobdelavo, odstranjevanje ali predelavo strupenih ali nevarnih odpadkov, ki niso vključene v industrijski proizvodni postopek, je potrebno dovoljenje …“
15Odlok v preambuli zlasti napotuje na dekret, na Direktivo 75/442, kot je bila spremenjena, in na Direktivi 78/319 in 91/689. Člen 86 odloka določa, da začne veljati z dnem objave v Moniteur Belge . Odlok je bil objavljen 23. junija 1992.
16Inter-Environnement Wallonie je 21. avgusta 1992 vložil tožbo in Conseil d'État (Belgija) predlagal razveljavitev vseh določb odloka in podredno, njegovih posameznih določb.
17Conseil d'État je v predložitveni sodbi že odločil o petih od šestih tožbenih razlogov, ki jih je navedel Inter-Environnement Wallonie, in razveljavil določene določbe odloka.
18Inter-Environnement Wallonie s preostalim tožbenih razlogom zatrjuje, da člen 5(1) odloka krši zlasti člen 11 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, in člen 3 Direktive 91/689 s tem, da iz sistema dovoljenja izključuje postopke namestitve in obratovanja posebne naprave za zbiranje, predobdelavo, odstranjevanje ali predelavo strupenih ali nevarnih odpadkov, kadar je ta naprava „vključena v industrijski proizvodni postopek“.
19Inter-Environnement Wallonie v prvem delu tega tožbenega razloga navaja, da člen 11 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, v povezavi s členom 3 Direktive 91/689, dopušča izjeme od obveznosti dovoljenja za podjetja, ki zagotavljajo predelavo odpadkov le pod pogoji, ki jih te določbe določajo, in če so ta podjetja vpisana v evidenco pri pristojnih organih.
20V zvezi s tem Conseil d'État meni, da je člen 5(1) odloka dejansko v nasprotju s členom 11 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, v povezavi s členom 3 Direktive 91/689.
21Z ugotovitvijo, da je bil odlok sprejet v trenutku, ko rok, ki ga je Direktiva določila za svoj prenos, še ni potekel, se sprašuje, v kolikšni meri lahko država članica v tem obdobju sprejme ukrep, ki je v nasprotju z direktivo. Dodaja, da nikalen odgovor na to vprašanje, kot ga predlaga Inter-Environnement Wallonie, trči ob pravilo, da se zakonitost ukrepa presoja v trenutku njegovega sprejetja.
22V drugem delu tožbenega razloga Inter-Environnement Wallonie zatrjuje, da je izjema iz člena 5(1) odloka v nasprotju z dekretom, ki po njegovem mnenju ne predvideva odstopanja za postopke, ki so del industrijskega postopka.
23V tej zvezi Conseil d'État ugotavlja, da je namen člena 3, točka 1, dekreta in priloge, na katero napotuje, natančen prenos Direktive 75/442, kot je bila spremenjena. Čeprav iz sodne prakse Sodišča izhaja, da so odpadki snovi ali predmeti, ki jih imetnik zavrže ali jih mora zavreči brez namena in pri tem izključuje, da bi jih tretje osebe ponovno gospodarsko uporabile, ne omogoča ugotovitve, ali je snov ali predmet iz člena 1 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, ki je neposredno ali posredno vključena v industrijski proizvodni postopek, odpadek v smislu člena 1(a) te direktive.
24V teh okoliščinah je Conseil d'État Sodišču postavilo naslednji vprašanji v predhodno odločanje:
„1. Ali člena 5 in 189 Pogodbe EGS nasprotujeta temu, da države članice pred iztekom roka za prenos Direktive 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS z dne 18. marca 1991, sprejmejo določbo, ki je v nasprotju s to direktivo?
Ali ista člena Pogodbe nasprotujeta temu, da države članice sprejmejo in uveljavijo pravni predpis, ki naj bi izvedel prenos te direktive, vendar se njegove določbe kažejo kot, da so v nasprotju s cilji te direktive?
2Ali je snov iz Priloge I k Direktivi Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 o spremembi Direktive 75/442/EGS o odpadkih, ki je neposredno ali posredno vključena v industrijski proizvodni postopek, odpadek v smislu člena 1(a) te direktive?“
25Z drugim vprašanjem, ki ga je najprej treba preučiti, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je snov izključena iz pojma „odpadek“ iz člena 1(a) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, zgolj iz razloga, da je neposredno ali posredno vključena v industrijski proizvodni postopek.
26Iz besedila člena 1(a) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, najprej izhaja, da je področje uporabe pojma „odpadek“ odvisno od pomena izraza „zavreči“.
27Iz določb Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, zlasti iz členov 4 in od 8 do 12 ter Prilog IIA in IIB, dalje izhaja, da ta izraz zajema hkrati odstranjevanje in predelavo snovi ali predmeta.
28Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 58 do 61 sklepnih predlogov, seznam skupin odpadkov iz Priloge I k Direktivi 75/442, kot je bila spremenjena, in postopki odstranjevanja in predelave, ki so našteti v Prilogah IIA in IIB iste direktive, kažejo na to, da pojem „odpadek“ načeloma ne izključuje nobene vrste ostankov, industrijskih stranskih proizvodov in drugih snovi, ki so posledica proizvodnega postopka. To ugotovitev dalje podpira seznam odpadkov, ki ga je Komisija določila z Odločbo 94/3.
29V zvezi s tem je treba najprej razjasniti, da se kot je očitno zlasti iż členov od 9 do 11 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, ta direktiva ne uporablja le glede odstranjevanja in predelave odpadkov s strani podjetij, ki so specializirana na tem področju, ampak tudi glede odstranjevanja in predelave odpadkov, ki jih podjetja sama odstranjujejo na kraju proizvodnje.
30Drugič, čeprav je treba v skladu s členom 4 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, odpadke predelati ali odstraniti na način, da ne ogroža zdravja ljudi, in brez uporabe postopkov ali načinov, ki bi lahko škodovali okolju, v tej direktivi ni nikjer določeno, da se ne zadeva uporablja za postopke odstranjevanja ali predelave, ki so del industrijskega proizvodnega postopka, če ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje.
31Končno je treba opozoriti, da je Sodišče že presodilo, da pojma „odpadek“ v smislu člena 1 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, ni mogoče razumeti, da izključuje snovi in predmete, za katere je mogoča ponovna gospodarska uporaba (sodbe z dne 28. marca 1990 v zadevi Zanetti in drugi, C-359/88, Recueil, str. I-1509, točki 12 in 13; z dne 10. maja 1995 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-422/92, Recueil, str. I-1097, točki 22 in 23, in z dne 25. junija 1997 v zadevi Tombesi in drugi, C-304/94, C-330/94, C-342/94 in C-224/95, Recueil, str. I-3561, točki 47 in 48).
32Iz vseh teh utemeljitev izhaja, da snovi, ki so del industrijskega procesa, lahko predstavljajo odpadke v smislu člena 1(a) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena.
33Ta sklep ne škoduje dejstvu, da je treba razlikovati med predelavo odpadkov v smislu Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, in običajnim industrijskim obdelovanjem proizvodov, ki niso odpadki, kot to pravilno zatrjujejo belgijska, nemška in nizozemska vlada ter vlada Združenega kraljestva, ne glede na to, kako je to lahko težavno.
34Na drugo postavljeno vprašanje je torej treba odgovoriti, da snov ni izključena iz pojma „odpadek“ iz člena 1(a) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena, zgolj iz razloga, da je neposredno ali posredno vključena v industrijski proizvodni postopek.
35Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali člena 5 in 189 Pogodbe EGS nasprotujeta temu, da države članice pred iztekom roka za prenos Direktive 91/156 sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s to direktivo.
36Po mnenju Inter-Environnement Wallonie iz primarnosti prava Skupnosti in člena 5 Pogodbe izhaja, da tudi če se država članica odloči prenesti direktivo Skupnosti pred iztekom roka, ki je v njej določem, mora biti ta prenos skladen z direktivo. Z izbiro, da Direktivo 91/156 prenese 9. aprila 1992, bi se Région Wallonne morala posledično uskladiti s to direktivo.
37Komisija se navezuje na to stališče in trdi, da člena 5 in 189 Pogodbe nasprotujeta temu, da države članice v obdobju, ki je določen za prenos Direktive 91/156, sprejmejo določbo, ki je z njo v nasprotju. Pojasnjuje, da v tej zvezi ni odločilno vprašanje, ali je poseben namen določenega ukrepa prenos te direktive.
38Belgijska in francoska vlada ter vlada Združenega kraljestva so nasprotno menile, da so države članice pred iztekom predpisanega roka za prenos direktive svobodne pri izbiri, ali sprejmejo predpise, ki z njo niso usklajeni. Vendar vlada Združenega kraljestva dodaja, da člena 5 in 189 Pogodbe nasprotujeta temu, da država članica sprejme ukrepe, ki bi onemogočili ali prekomerno otežili pravilen prenos direktive.
39Nizozemska vlada meni, da sprejetje direktive pomeni, da države članice ne smejo storiti ničesar, kar bi lahko otežilo uresničitev predpisanih ciljev. Vendar je prepričana, da se ne sme šteti, da je država članica kršila člena 5 in 189 Pogodbe, če, kot v tem primeru, ni gotovo, ali so nacionalne določbe v nasprotju z zadevno direktivo.
40Uvodoma je treba opozoriti, da je obveznost države članice, da sprejme vse ukrepe, potrebne za dosego cilja, ki ga določa direktiva, pravno zavezajoča obveznost, ki jo nalagata člen 189, tretji odstavek, Pogodbe in sama direktiva (sodbe z dne 1. februarja 1977 v zadevi Verbond van Nederlandse Ondernemingen, 51/76, Recueil, str. 113, točka 22; z dne 26. februarja 1986 v zadevi Marshall, 152/84, Recueil, str. 723, točka 48, in z dne 24. oktobra 1996 v zadevi Kraaijeveld in drugi, C-72/95, Recueil, str. I-5403, točka 55). Ta obveznost, da sprejmejo vse splošne ali posebne ukrepe, zavezuje vse organe države članice, vključno sodišča v okviru njihovih pristojnosti (glej sodbo z dne 13. novembra 1990 v zadevi Marleasing, C-106/89, Recueil, str. I-4135, točka 8, in zgoraj navedeno sodbo Kraaijeveld in drugi, točka 55).
41Dalje je treba navesti, da se v skladu s členom 191, drugi odstavek, Pogodbe EGS, ki je veljal v času dejanskega stanja, „o direktivah in odločbah uradno obvesti tiste, na katere so naslovljene, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom“. It te določbe izhaja, da direktiva začne učinkovati za državo članico s trenutkom, ko je bila ta o njej uradno obveščena.
42V obravnavanem primeru in v skladu s trenutno prakso sama Direktiva 91/156 določa rok, ob izteku katerega morajo v državah članicah začeti veljati zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev z njo.
43Ker je namen tega roka zlasti zagotavljanje potrebnega časa državam članicam, da sprejmejo ukrepe za prenos, tem državam ni mogoče očitati, da pred iztekom tega roka niso prenesle direktive v svoj pravni red.
44Ostaja dejstvo, da morajo države članice v obdobju za prenos sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo cilj, določen z direktivo, dosežen pred iztekom tega roka.
45Čeprav države članice niso dolžne sprejeti teh ukrepov pred iztekom roka za prenos, iz člena 5, drugi odstavek, v povezavi s členom 189, tretji odstavek, Pogodbe in iz same direktive izhaja, da v tem obdobju ne smejo sprejeti nobenih določb, ki bi lahko resno ogrozile cilj, ki ga določa ta direktiva.
46Nacionalno sodišče mora oceniti, ali je to primer nacionalnih določb, katerih zakonitost mora preveriti.
47Pri tej presoji bo nacionalno sodišče moralo preučiti, ali zadevne določbe predstavljajo popoln prenos direktive, in preiskati konkretne učinke uporabe teh določb, ki niso v skladu z direktivo, ter njihovo časovno veljavnost.
48Če na primer zadevne določbe predstavljajo dokončen in popoln prenos direktive, lahko okoliščina, da niso skladne z direktivo, povzroči domnevo, da cilj, predpisan z direktivo, ne bo dosežen v določenem obdobju, če jih ne bo mogoče pravočasno spremeniti.
49Nasprotno, nacionalno sodišče bi lahko upoštevalo možnost države članice, da sprejme začasne določbe ali da postopoma izvaja direktivo. V teh primerih neskladnost začasnih nacionalnih določb z direktivo ali neprenos določenih določb direktive ne bi nujno ogrozila v njej predpisanega cilja.
50Na prvo vprašanje je torej treba odgovoriti, da člena 5, drugi odstavek, in 189, tretji odstavek, Pogodbe EGS ter Direktiva 91/156 nalagajo, da država članica, na katero je naslovljena direktiva, v obdobju, ki ga ta direktiva določa za njen prenos, ne sme sprejeti nobenih določb, ki bi lahko resno ogrozile uresničitev cilja, ki ga določa ta direktiva.
51Stroški, ki so jih belgijska, nemška, francoska in nizozemska vlada ter vlada Združenega kraljestva in Komisija Evropskih skupnosti priglasile za predložitev stališč Sodišču, se ne povrnejo. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških.
Iz teh razlogov je
Izrek
na vprašanji, ki mu jih je predložilo Conseil d'État (Belgija) s sodbo z dne 29. marca 1996, razsodilo:
1Snov ni izključena iz pojma „odpadek“ iz člena 1(a) Direktive 75/442 z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991, zgolj iz razloga, da je neposredno ali posredno vključena v industrijski proces proizvodnje.
2Člena 5, drugi odstavek, in 189, tretji odstavek, Pogodbe EGS ter Direktiva 91/156 nalagajo, da država članica, na katero je naslovljena direktiva, v obdobju, ki ga ta direktiva določa za njen prenos, ne sme sprejeti nobenih določb, ki bi lahko resno ogrozile uresničitev cilja, ki ga določa ta direktiva.
Tekstas iš mūsų archyvo (Europos Sąjungos leidinių biuro „Cellar“ duomenys). Commission Decision 2011/833/EU — free reuse incl. commercial; attribution to EUR-Lex / Court of Justice of the European Union required; EUR-Lex is not the authentic record of the Court.