CASE OF A.P., GARÇON AND NICOT v. FRANCE

A. P., Garçon and Nicot - France - 79885/12 et al.

Spoštovanje zasebnega življenja

Pozitivne obveznosti države

Zakonski pogoji za spremembo civilnega statusa transseksualcev - kršitev in ni kršitve

Dejstva:

Pritožniki so transseksualci. Med letoma 2007 in 2009 so sodno zahtevali spremembo navedbe spola in imen, navedenih v rojstnem listu. Sodni senati so zahteve zavrnili iz razloga, da niso z zadostno gotovostjo dokazali, da so bili podvrženi medicinskemu posegu oz. kirurškemu nujnemu posegu, na podlagi katerega bi bila sprememba spola nepovrnljiva. Glede drugega pritožnika je bil sodni senat do zahtevka odklonilen, med drugim tudi zato, ker ta ni dokazal obstoja transseksualnega sindroma. Glede prvega pritožnika se je sodni senat natančneje osredotočil na okoliščino, da je zainteresirani odklonil zdravniško ekspertizo o svoji intimni sferi, ki je bila odrejena zaradi nezadostnosti predloženih dokazov. Med letoma 2012 in 2013 je kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbe. Pred Sodiščem so pritožniki ocenili pogoje za spremembo navedbe spola v javnih registrih (ki so določeni v veljavnem domačem pravu) kot nasilen poseg v zasebno življenje in kot ponižujoče.

Pravo:

Člen 8:

Sodišče je ugotovilo, da je povod za pritožbo potreba po proučitvi zadeve v luči pozitivnih dolžnosti države na področju varstva spoštovanja zasebnega življenja.

a) Glede zakonske zahteve nepovrnljivosti spremembe zunanjega videza (drugi in tretji pritožnik) - obžalovanja je vredna dvoumnost formalnih pravil zakona (zahteva za nepovratnost spremembe zunanjega videza), ko francosko pozitivno pravo podvrže priznanje identitete transseksualcev izvedbi sterilizacije oz. postopku, ki po svoji naravi in intenzivnosti povzroči zelo veliko stopnjo verjetnosti sterilnosti. Polje proste presoje države - ker ni soglasja med državami pogodbenicami glede pogojev za izvršitev sterilizacije in ker so v igri tudi javni interesi, v nadaljevanju navedeni elementi utemeljujejo razsojo, da država toženka glede tega ne razpolaga s širokim temveč z zoženim poljem proste presoje:

• v osrčju predstavljenih pritožb se nahajajo bistveni aspekti intimne identitete oseb, pa čeprav ne glede same eksistence: z ene strani telesne integritete (ker gre za vprašanje sterilizacije), z druge strani pa spolne identitete;
• in še več, sporni pogoj je bil umaknjen iz pravnih ureditev enajstih držav pogodbenic v obdobju med 2009 in 2016, medtem, ko se tudi v Franciji in ostalih državah pogodbenicah že razpravlja o reformi v tej smeri. To kaže na težnjo, da se ta pogoj opusti, ta težnja pa temelji na evoluciji razumevanja transseksualnosti, kot se ta v zadnjih letih širi v Evropi;
• veliko število evropskih in mednarodnih institucij, ki delujejo za promocijo in obrambo človekovih pravic, je zelo dosledno zavzelo stališča v korist opustitve kriterijev sterilizacije, uporabljenih v sodbah francoskega kasacijskega sodišča.

Tehtanje interesov - prav gotovo varstvo načela nedostopnosti do podatkov osebnega statusa, varstvo koherentnosti in zaupnosti osebnih podatkov in - širše - zahteva za zagotavljanje pravne varnosti temeljijo na splošnem interesu. Vendar je pozitivno francosko pravo postavilo obravnavane osebe pred nerešljivo dilemo: ali se podvreči operaciji oz. sterilizacijskemu posegu in se odpovedati v celoti uveljavljanju pravice do spoštovanja telesne integritete ali pa se odpovedati spoštovanju spolne identitete in torej tudi v celoti uveljavljanju te pravice. V očeh Sodišča tako pomeni pogojevanje priznanja spolne identitete transseksualcev z operacijo oz. sterilizacijskim posegom ali posegom, ki zelo verjetno povzroči podoben oz. takšen učinek - in katerim se ti ne želijo podvreči, polno uveljavitev njihovih pravic do spoštovanja zasebnega življenja, varovanega z 8. členom Konvencije le, če se odpovedo uveljavljanju pravice do spoštovanja telesne integritete, varovane ne le z navedenim določilom, temveč tudi s 3. členom Konvencije. Gre torej za kršitev pravičnega ravnovesja med splošnim interesom in obravnavanimi interesi oseb.

Sklep: kršitev (z večino glasov: 6 glasov proti 1)

b) Glede pogoja obstoja transseksualnega sindroma (drugi pritožnik): pritožnik je izpostavil, da transseksualnost ni bolezen in da psihopatologizacija identitete spola pomeni stigmatizacijo. Takšna je tudi vsebina mnenja, izdanega v letu 2013 s strani Nacionalne posvetovalne komisije za človekove pravice (CNCDH). Polje presoje države - Čeprav je predmet presoje zelo pomemben aspekt identitete transseksualnih oseb, ker se nanaša na priznanje njihove seksualne identitete, pa države pogodbenice razpolagajo s širokim poljem proste presoje glede pogoja predhodnega psihodiagnosticiranja iz naslednjih razlogov:

• obstaja kvazi soglasje v tem pogledu med tistimi državami pogodbenicami, kjer je pravno priznanje spolne identitete transseksualnih oseb mogoče;
• transseksualizem se nahaja v 5. poglavju in se nanaša na „mentalne motnje oz. motnje ravnanja“ po mednarodni klasifikaciji bolezni Svetovne organizacije za zdravje (CIM - 10; NF 64.0);
• nasprotovanje pogoju sterilizacije - dolžnost psihodiagnosticiranja ne pomeni direktne presoje telesne integritete posameznikov;
• ni razvidno, da bi glede tega vprašanja bila stališča deležnikov, tako evropskih kot tudi mednarodnih, na polju promocije in varstva temeljnih pravic tako različna, kot so glede pogoja sterilizacije.

Tehtanje različnih interesov - v skladu z visoko francosko oblastjo za zdravje (2009), se zahteva po diagnozi distrofije spola umešča v okvir ukrepa „diferencialne diagnostike“, ki ima za cilj omogočiti zdravnikom pred endikronološkem oz. kirurškim obravnavanjem oceno, da trpljenje pacienta ne izvira iz drugih vzrokov. Ta zahteva zasleduje tudi varovanje interesov obravnavanih oseb, da se te ne bi v svojo škodo podvrgle spremembi identitete.

Sicer se interesi pritožnikov delno ujemajo tudi s splošnim interesom, povezanim z zagotavljanjem načela varovanja podatkov osebnega statusa ter zaupnosti in koherentnosti osebnih podatkov ter pravne varnosti, torej zahteva po obravnavani diagnozi zagotavlja tudi trajnost osebnih podatkov o spremembi spola.

Upoštevajoč široko polje presoje in sporne razloge za zavrnitev pritožnikovih zahtev, je država pogodbenica upoštevala pravično ravnovesje med nasprotujočimi interesi.

Sklep: ni kršitve (soglasno)

c) Glede dolžnosti trpeti medicinsko preiskavo (prvi pritožnik) - pritožnik, ki se je podvrgel operaciji spremembe spola v tujini, je pred domačim sodnikom izpostavil, da je izpolnil vse zahtevane pogoje na podlagi pozitivnega prava za pridobitev spremembe osebnega statusa oz. osebnih podatkov. Sporno strokovno mnenje je odredil sodnik v okviru dokaznega postopka, torej na področju, na katerem Sodišče priznava državam pogodbenicam zelo široko polje proste presoje oz. delovanja. Ni mogoč zaključek, da je bila odločitev dosežena arbitrarno. Civilni postopkovni zakonik prepušča sodnim senatom suvereno pristojnost presoje o določitvi vseh procesnih ukrepov, ki obsegajo tudi strokovna mnenja, ko ne razpolagajo s potrebnimi podatki za odločitev o zadevi. In sodni senat je natančno navedel razloge, na podlagi katerih je ocenil, da so predloženi podatki pomanjkljivi; posledično je zato določil izvedence treh različnih in komplementarnih specialnih področij in jim zaupal natančno proučitev. Zdravniška ekspertiza sicer določa in vsebuje tudi intimno preiskavo genitalij, vendar pa mora biti obseg posega relativno omejen. Ko je ocenjevala razloge za zavrnitev zahteve pritožnikov, je država upoštevala pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi. Sklep: ni kršitve (soglasno)

Člen 41: ugotovitev obstoja kršitve zadošča za povračilo nepremoženjske škode;

Glej tudi: Factsheet Gender Identity (Spolna identiteta)